Antoninus

A ni Kanta kritiziral tudi Adorno, kot si enkrat napisal? Jacobi je itak Kantu in ostalim klasikom ves čas težil, da bi KČU morala imeti svojo kritiko, če se ima za kritično filozofijo in ne dogmatsko, ta kritika bi morala spet imeti svojo itd. v neskončni regres. Hegel je to skušal presekati s tem, da je njegova metoda odsotnost metode. Zadev nima smisla ločevati na spoznanje in spoznavanje spoznanja samega. Včeraj je bilo kar literarno, ne Dolarja ne Žižka. Nadaljuje se 11.1.2010. Ni pa bilo slabo, ker je bilo precej govora o zrcalnem stadiju in romantični nociji doppelgangerja.

Če ima Alkalaj prav, bo manj površine primerne za pridelavo hrane, če pa IPCC, bomo pa Morlocki postali.

En argument je, da se danes Zemlja ohlaja, ker manj peg na Soncu ima za posledico bolj oblačno atmosfero Zemlje (manj solarnega vetra, ki bi jih razpihal)- oblaki odbijajo sevanje - manj toplote na Zemlji. Tako da kljub povečevanju CO2 v atmosferi ne pride do otoplitve, ker toplogredni plini nimajo več toplote, ki bi jo lahko zadržali. Res ni prijetno. Tudi če se Zemlja ne segreva, to ne pomeni, da jo je pametno onesnaževati. Seveda sem proti onesnaževanju in za čistejše vire energije. Upam pa, da je sploh možno, ker če ni, potem bo hudo, ko zmanjka fosilnih zadev.

Tako je, kaj pa če podatki niso točni? Le redke meritve lahko preizkusimo sami, tako da smo odvisni od institucij... potem jim pa zaupaj ali pa ne. NASA objavlja, da so namerili ohlajevanje gornjega dela zemeljske atmosfere, kar naj bi bilo povezano z delovanjem Sonca in ne s človeško aktivnostjo. Naraščanje populacije je pa itak ključen problem na tej kugli. A poznaš kak problem, za katerega velja, da bi rast populacije prispevala k njegovi rešitvi? Jaz ne.

Ne glede na to, ali se ogrevamo ali ohlajamo, so se zelo primerno odločili obdavčiti energetiko v recesiji.

Meni se zdi malo problematično, da ni jasno, ali se ogrevamo ali ohlajamo, pa koliko smo k temu prispevali sami, če sploh kaj. Se pa definitivno ne veselim novih davkov.

Frankfurtska šola najbolj kritizira prav instrumentalni razum. Adorno: ''Sistem za katerega gre pri razsvetljenstvu, je oblika spoznanja, ki najbolje opravi z dejstvi, ki subjekt najbolj učinkovito podpira pri obvladovanju narave.'' Potem je tu še ''estetsko barbarstvo'' kulturne industrije in posamezniki, ki ne samo sprejemajo dominacijo, ampak si je prav želijo. Tiste enačbe se je pa lotil Marx stopnja izkoriščanja = presežna vrednost / variabilni kapital (mezde) Potreba po vse širšem odjemu njenih produktov podi buržuazijo po vsej zemeljski krogli. Internacionala

No no no, to pa ni čisto res. Pravilno bi se glasilo: Vsakič ko so bili na oblasti republikanci ali demokrati je bla kaka vojna za nafto.

Ni vprašanje, kdaj si postal nevrotik, ker smo vsi malo nevrotični, vprašanje je samo, če postaneš nevrotičen do te mere, da ti ovira life.

To je pa res. Predavanja so nekakšen prehod od želje do žuisansa. Vedno prideš taj: Zdaj pa bo , potem pa dobiš neke koščke in namige, da naslednjič gre pa zares.

Hej Nimbus, se opravičujem za zamudo. Na predavanju je pa Dolar spet naredil en tak uvod, potem pa ni dokončal. Največ se je pa govorilo o Talesu iz Mileta, ki je ob padcu v vodnjak bil deležen smeha Tračanke, kar je vzel za nekakšen paradigmatski primer moško-žensko, češ wishy washy intelektualec gleda v nebo in nima pojma, kaj ima pod nogami na eni strani in smeh kot izraz neposrednosti, neuvrščenosti in še česa na drugi strani. Rekel je, da Lacana pušča za naslednjič, čeprav mora dokončati še predavanje psihoanaliza in politika. Upam, da se vidiva naslednjič, ne glede na to, kam bo spet zabluzil.

V rubriki Nikakor ne manjka ob opciji Ne, ker se bojim, še opcija Ne, ker se ne bojim.

Čutnost in čustvenost sta dva tunela, ki ju vrtamo iz dveh nasprotnih si strani hriba in le redko se povsem poklopita. V življenju imamo najbolj pogosto možnost odločitve med tem, kar je ugodno in tem, kar je prav.

Levi-Strauss je šel pa pa pri 100 letih. Slava mu.

Napovedal je krizo, ki je potem res prišla za razliko od 99,99999...% ostalih ekonomistov - zatorej psevdoznanost. Blažili so egoizem in tekmovalnost, da os zagotovili solidarnost, da je raznolikost lahko služila celotni družbi - to stoji izza izuma sorodstvenih vezi, klanov...

Ne potrebujoemo teorij o zlobnih vesoljcih. To da življenje upravlja zahteva po čim večjem dobičku ne glede na vse ostalo, je dovolj pogzbno za nas.

Blža se praznik morbidalij, ko je vsemu živemu zaukazano iti na pokopališče.

Od vse množice ekonomistov je zadnje dogodke pravilno napovedal le Roubini, zato z vidika konkretnih rezultatov ekonomijo komot proglasimo za psevdoznanost. Seveda niso vsi ljudje enaki - in prav to dejstvo so se naši predniki trudili blažiti z izumom sorodstvenih vezi in socialnih struktur. O enakih možnostih flanca samo kapitalizem.

Se pa lahko vsaj pošteno nasmejimo teoriji o zavistnih šimpanzih. Zanimivo je predvsem strogo instrumentalno pojmovanje izobraževanja. Bi to lahko kaj povedalo o avtorju? Ena od posledic kapitalizma je tudi, da se kmalu ne boš mogel več z nikomer pogovarjati

Temu se reče primarna akumulacija kapitala.

Ta je pa res pravi. V današnjih časih zagovarjati družbene modele evolucionizma 19. st in govoriti o naravnih stanjih in boljših prilagodljivostih, izobraževanje pa zvesti na popolnoma instrumentalno in narcisoidno zadevo . Veliko pove o avtorju.

Ne spomnim se, kakšna je razlika med dorskimi in ionskimi stebri. Pa nič zato, sonce je tu...jaz pa en mal prehlajen. Že dvakrat sem gledal Kmetijo :xx!: V tretje gre rado in domnevam, da mi bo uspelo negledati. Tako je, če človeka oči pečejo...

Še več, jaz sem lahko v McDonaldsu naročil Burger king special, vse skupaj pa so mi zavili v Torinski prt za domov.

Tudi če mora sranje nujno biti, zakaj ne bi vseeno poskušali najti vzroke in zadeve omiliti, če ne kar odpraviti? Ali ne bi potem bilo kaj drugega v višjem potrebno? Pa kako se izpreže iz družbenih norm?

The guy came to my house. Said: I need to read the gas meter. So I say: Whatever happened to the classics?