V tem svetu ni sreče enostavno zato, ker je minljiv, spremenljiv. Pa smo mi lahko srečni v njem? Smo. Kako pa to? Zato ker v resnici sploh nismo v njem. In to vedenje je tisto pravo za nas in nam je dano...pa čeprav potrebujemo miljavžent let, da dojamemo. Tudi otroci, čeprav so opevani kot ena največjih sreč v življenju, povzročijo staršem tako veselje kot trpljenje. Kot vse stvari sveta imajo dve plati. Vedno pa mislimo, da bi bili srečni, če bi le imeli še nekaj. V gornjem primeru so to otroci, če bi pa imela otroke, bi to pač postalo nekaj drugega.