Antoninus

Hvala, Debra.

Super. Kdaj to pride k nam? komad: Govedarji: Micka iz uštarije koline mi zavije.

Tisti, ki se v vsem prilagajajo javnemu mnenju, so kot igralci, ki slabo igrajo v upanju na aplavz, ker ima publika slab okus. Nekateri bi bili sposobni boljše igre, če bi občinstvo imelo boljši okus. Pošten človek odigra svojo vlogo na najboljši možni način, brez ene same misli na občinstvo. Užitek lahko temelji na iluziji, toda sreča počiva na resnici. Samo resnica nam lahko poda srečo, ki jo človeška narava lahko prejme. Tisti, ki ga je osrečila iluzija špekulira s svojim premoženjem; medtem ko ga ima tisti, ki ga osrečuje resnica, varno naloženega v nepremičnine in gotove naložbe. Družba, ki se ji pravi svet, je samo tekma tisočih ozkih interesov; večni konflikt nečimrnosti, ki se bijejo druga z drugo, so ranjene, ponižane, itd. V današnjem porazu ugonobijo včerajšnji triumf v neskončnem toku borbe. Če živiš sam in se izogibaš brcam družbe v kateri nekdo v prvem trenutku pritegne poglede vseh, samo da bi ga v naslednjem vsi poteptali, pravijo da si nič, da nimaš obstoja. Ubogo človeštvo!

bp....kaj je to? drugače pa pa še misel trenutka: Če se z vsem v zvezi s svetom vprašamo: čemu?, se svet začne podirati pred nami. I have become a destroyer of worlds, al kaku že gre tist....

:switz: Se boste pa veliko naučili.

Po mojem tega še Claudius Cezar ni bil sposoben ob tej uri. Samo s kakšnim kirurškim posegom, bi rekel...

Nekaj malega o zahodni in vzhodni filozofiji. V praksi se vzhodna filozofija začne tam, kjer se zahodna konča. Brilijantni umi zahoda dodobra spoznajo ničevost sveta, potem pa ne najdejo alternative zanj, tako da še vedno ostanejo nanj pripeti z svojim vitalnim bitjem oziroma postanejo mizantropi. To je usoda Helvetiusa, Schopenhauerja, Chamforta, Rivarola, Montaigna, Graciana, La Brueyera, Voltaira in podobnih. Celo Kant nekje zapiše, da če človek ni mizantrop pri štiridesetih, ni nikdar nič čutil do ljudi. Vzhodna filozofija, ki je precej bolj praktična nudi tisto nekaj, kjer se človek spet najde. Zaenkrat se ne bom fokusiral na vzhod, ampak ostal pri Chamfortu, ki ni vedel nič o orientu. Pa kljub temu zadane v bistvo vzhodne filozofije: Človek težko najde srečo v sebi, kjerkoli drugje pa nemogoče. Takole pa opiše svoje življenje: Moje celotno življenje je navidezno protislovje mojih načel: Ne maram monarhije, pa služim princu. Poznan sem po svojih republikanskih načelih, pa imam lepo število aristokratskih prijateljev z kraljevimi odlikovanji. Izbral sem si, da bom reven in v tem užival, čas pa preživljam v družbi bogatih. Književnost je moja edina uteha - pa se nikdar ne udeležujem razprav Francoske akademije. Še več; mislim, da človek potrebuje iluzije, jaz pa jih nimam več. smatram, da ima strast več za ponuditi kot razum, pa ne čutim več nobene strasti. Seznam se lahko nadaljuje ad infinitum. Civilizacija je kot kuha. Ko vidimo lahko, zdravo, dobro pripravljeno hrano, smo navdušeni nad kulinarično znanostjo. Toda ko vidimo vse te prefinjene salse, komplicirane nadeve in tartufove paštete bi najrajši prekleli kuharje in njihovo mračno umetnost. Ali ne velja isto za civilizacijo?

http://www.lunin.net/forum/uploads/av-6175.jpg Sebastien Roch Nicolas de Chamfort (1741 - 1794) Chamfort si zasluži kak slavospev, pa čeprav samo od mene in za mene. Zato bom tu in tam objavil kakšne njegove prevode, ki so bili, bolj kot karkoli drugega, kritika tedanje dekadentne družbe, hkrati pa se bo dobro videla njihova točnost za današnjo, bolj dekadentno družbo. Ko pride jutrišnja, najbolj dekadentna, si bomo pa morali poiskati kak drug vir...

Najprej sem razmišljal, če bi prevedel Hitlerjeve dnevnike. Tokrat prave. Potem mi je bil pa ljubši Divus Antoninus.

Imam popolno analizo in vedenje stanja, kar vključuje tudi vednost o tem, da apliciranje vsega skupaj na pravi naslov ne bo nič spremenilo zadeve. Tako se mora počutiti zdravnik, ko ve da pacient umira in od česa umira, ne more pa storiti nič.

Chamfort: Prijateljstvo na dvoru, iskrenost lisic in družba volkov.

Sem bil malo len, pa sem si ustvaril en blog. Vabljeni vsi zgodovinarji, ki ne znajo brati.

Večkrat se sprašujem, če bodo ljudje, denimo čez kakih 2000 let že tako razviti, da bodo neumnost prepoznali kot neumnost in modrost kot modrost. Zagotovo bo tako, saj vpliv velikanov duha, kot so Sokrat, Platon, Tales, Epiktet in Diogenus zagotovo narašča skozi čas, tako kot se spomin na Butalusa Verbiusa in njegovih 'učenosti' izgublja. Samo danes sem prejel povabilo na tradicionalno borbo med levi in pristaši pridigarja iz Galileje in večerno orgijo v vili Pomposiusa Grakusa v bazenu sirakuškega vina. Čeprav gre za najbolj prestižna dogodka našega Urbusa, me udeležba mika prav tako močno kot je moralo mikati Neronovega sužnja, da na zapoved svojega gospodarja stori samomor, da bo slednji s tem dobil vzor in pogum za svojega. Sam sebi prerokujem, da se zvečer ne bom počutil dobro. V Kolosej se prikažem samo da pomaham drhali, potem pa se izgovorim na važen državni opravek in se odpravim v senco pročelja Minervinega templja. Tudi na skorajšnjo otvoritev bordela ob Vii Apiani bom poslal kar konzula Liciniusa Nervo in naj preseka tisti trak, kakor ve in zna. Sam pa bom zasimuliral slabost v trebuhu in okrivil tiste štruklje iz Ligurije, čes da so predolgo potovali zraven slanikov. Vse od smrti Faustine me poskušajo vključiti v nočno življenje patricijev, ki je tako naporno za glavo zjutraj kot za medenico prejšnjo noč. Najboljše zdravilo za jutranjo vinsko omotico je to, da prejšnjo noč ne sežeš po amfori. Povabilo vsakič dosledno odklonim, zgovarjam pa se enkrat na gotsko pečenko, drugič na andaluzijske krofe, tretjič spet na prekajen pavji jezik. Kmalu se bodo v vomitarijih norčevali, češ da si ob večerjah napolnim želodec samo enkrat kot kak oslabeli starec. Danes je tudi že v Pamfiliji znano, da Rimljan, ko se vrača domov, odpošlje naprej slugo, da odpodi ženinega ljubimca iz postelje. Tudi Katulus nič ne prispeva k ugledu mojega mesta s svojimi spevi, samo Juvenalu lahko potihem prikimam. Platona je sirakuški monarh odslovil, ko mu je predlagal svoje reforme. Če jih jaz predlagam tu, bom imel proti sebi vse razen Marcusa Aureliusa. Faustina pa ni bila take narave in je bila živo zanikanje Martialovega Epigrama: Galle, nega: satiatur amor, nisi gaudia torquent. Se sploh ni strinjala z Ovidijevim Amores: Si qua volet regnare diu, contemnat amantem. In sploh, dragulj v kroni njenih odlik, popolna odsotnost Virgilijevega Et fugit ad salices, et se cupit ante videri! Pa tudi ni potrebovala več kot deset parov sandal mesečno. Zato sem ji tudi zgradil tempelj in jo posvetil v božanstvo. Divae Faustinae. http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/da/Sanlorenzoinmiranda-rome.jpg/240px-Sanlorenzoinmiranda-rome.jpg Opomba prevajalca: Po Antoninusovi smrti je Marcus Aurelius dal tempelj preimenovati v Divi Antonino et Divae Faustinae Ex S.C, kar pomeni Božanskemu Antoninu in božanski Faustini po dekretu Senata. V 7. stoletju je bil tempelj predelan v cerkev z imenom San Lorenzo di Miranda, potem pa jo je v 15. stoletju papež Martin V. dal predelati v univerzo kemikov in herbalistov. Da, uganili ste; to je bil prav tisti papež, ki je sklical Sienski koncil.

Jaz, Imperator Caesar Titus Aelius Hadrianus Antoninus Augustus Pontifex Maximus, sem po težavni debati s senatorji ob Jupitrovi pomoči in asistenci moezijskih dobrot ter nekega kolača iz Panonije pozno v noči sklenil deificirati svojega predhodnika Divusa Hadrianusa. Priznam, da je bilo to dejanje naporno, kot je bilo nekoč poveljniku pretorijancev prepričati Tiberija naj si vendar enkrat umije mednožje preden mu iz Mavretanije dostavijo novo galejo pocestnic za lastno uporabo v vili na Capriju. Na koncu pa so se le uklonili bistri retoriki, samo objestni Publius Gaius je namignil, da bi me njegov glas lahko stal športne galeje in zagotovitve počitnikovanja v Heliopolosu. Pa sem mu v pričo mojega varovanca Marcusa Aureliusa mirno odgovoril, da tudi jastrebi sicer letijo v višavah, njihove oči pa so venomer osredotočene na mrhovino, namigujoč na to, da mora biti status, ki ga človek uživa v družbi sorazmeren njegovi odličnosti karakterja ter klenosti duha. Na to mi je Vitellius Gallus nazdravil z besedami: Si vixeri, non opus erit amplius Romano imperio militibus. Upam, da ga niso slišali pretorijanci. Kakorkoli že, to je zdaj storjeno, gradnja templja določena, arhitekt poklican iz Peloponeza, korintski stil pa zagotovljen. Zdaj preberem še nekaj zapiskov Epikteta, potem pa zaspim, medtem ko se moji podaniki zabavajo z raznimi deviacijami, ki šibijo telo in duha. Mens sana in corpore sano. Naj jih sreča Minerva. http://sailturkey.com/panoramas/ephesus/discover_ephesus/demo/hadriantemple1.jpg

Ja, človek res ni po naravi samotar. Že rodi se v družino in je takoj v družbi. Razen v krasnih modernih časih, ko se rodi zafiksani materi samohranilki v kakem javnem wc-ju. Tu je samotarstvo pač prostovoljna izbira tistih, ki nimajo duha modernih časov. Če nimaš duha modernosti, imaš pa vse nadloge modernosti. Aristotel pravi, da sta samo Bog in zver lahko sama. Enkrat smo res vsi goli prostaki, lajhko pa si poiščemo vzornike in se kam premaknemo ali pa tudi ne.

samo odmor

Pol sva že dva platonista, čeprav je tudi Nikomahova etika nekaj vredna. Platonova svetovna izjava je sploh tista, da na tem svetu ni ničesar, kar bi bilo vredno skrbi. Antoninus je res bil Hadrjianov naslednik, jaz sem pa mislil na slikco v ikoni, ki je Chamfort. Schopi ga je imel precej rad in si veliko sposojal od njega. Je bil pa Chamfort v 18. st, en pisec gledaliških iger, ki mu je s tem uspelo dobiti borno kraljevo štipendijo. Družil pa se je s smetano tistega časa, ker so ga vsi vabili v družbo zaradi njegovih retoričnih sposobnosti. Po njegovi smrti so odkrili zvezke z njegovimi zapiski, zaradi katerih je kasneje zaslovel. Model je poskušal storiti samomor, pa mu, podobno kot Seneki, nekako ni šlo od rok. Mora obstajati nekakšno filozofsko prekletstvo, da se ta zadeva nikomur ne posreči. Se je hotel ustreliti v sence, pa si je samo izbil desno oko. Je bil malo- . Je zgrabil britvico in si navrtal vrat. Mu je bilo tudi to prepočasi pa se je zabodel večkrat v prsa (in pri tem vedno zgrešil srce). Potem se je odločil prerezati obe zapestji, pa je že skup padel. V tem času je nekdo videl kri, ki je pritekla izpod vrat. So ga našli in pokrpali skupaj z zdravnikom. Ko je prišel k sebi je vsem zbranim dejal: 'To se pa zgodi, če nimaš nobene veščine v rokah. Nič ti ne rata, tudi samomor ne.' Še isti večer so mu brali časopis iz čigar vsebine je zaključil, da je imel povsem prav v svoji nameri. Izgleda, da so bili časniki že takrat na današnjem nivoju, novice pa tudi.

Se strinjam. Na žalost so vsi zgornji bili mizatropi, kar je dobro vplivalo na domiselnost njihovih aforizmov pa slabo na vse socialne stike. Izjema je le Emerson.

Vprašanje za Samsona: A ti obvladaš tudi jyotish??? Ali pa se vsaj zanimaš zanj?

A take motive si dobila za astrologijo Videz se da videti, zvezde pa naj odkrivajo tisto, kar ni vidno.

Schopi je zakon... En njegov izrek: Upanišade so bile moja uteha v življenju in bodo moja uteha v smrti. Nimbus, a prepoznaš tega iz moje ikone? Ga je Schopi zelo cenil. Ko smo ravno v tej temi pa dajmo listo ta bolš zahodnih filozofov (vrstni red ne nakazuje nič): Schopenhauer Baltasar Gracian Emerson Chamfort Platon Montaigne Bacon Helvetius dodajam še Samuela Johnsona Slava jim

Še nekaj o samosti, ki velja za kali jugo: Bolje je postati kača v temni votlini ali črv v kamnu ali pa pohabljena srna v puščavi, kot obiskovati družbo nizkotnih ljudi. Yoga Vasishta Razočaran nad prijatelji v Damasku sem se odpravil v puščavo iskat družbo živali. Saadi Biti sam ima samo dve prednosti: prvič, človek je sam s sabo in drugič, nikogar drugega ni zraven. Schopenhauer

Tako je, malo se skup spravi pa se izvleci iz pekla, drugače boš moral večnost preživljati v vročini skupaj s papeži in politiki.

težko je najti srečo v sebi, kjerkoli drugje pa nemogoče, pravi Chamfort. Je pa že skoraj vsakdo imel ali pa ima nekoga, ki ga nima.

Žal nimam linka, imam samo bukve. Lahko pa si jih izračunaš s tem programom Jgannath hora Pa pri datumu bodi pozoren na DST! Če hočeš pa brez programa, potrebuješ pa tabele dash in bhuktijev. Še eno vprašanje zate: Kakšne so komponente aspektualne moči (drig bala)? Če mogoče veš, meni nikjer ne piše....