wow sem rekla, da bom povedala, kako je bilo.... ampak ne še danes ... je blo tolk vsega, da če bi zdajle povedala, najbrž noben ne bi vedel, kaj jaz to govorim ... že to, kam sem se vsedla, je bilo eno tistih 'naključij'... na eno stran je prisedla gimnazijska sošolka (s katero se nisva videli ulala let in se mi jasno niti sanjalo ni, da prebira Tobija in celo moje prevode), na drugo pa ženska, ki me je enkrat po mailu prosila, če ji pošljem prevod sporočila Grupe predčasno (prej, kot objavim na spletu)... sošolko sem prepoznala, jasno, tiste ženske pa ne, me je pa ona, saj sem imela bedž s svojim imenom ... avtomobile so vsi parkirali daleč okoli, ker je v mestu za 10 ur kar tu mač drago... jaz pa sem ga parkirala ganc na kongresca, plačala eno uro parkiranja in zvečer, ko sem prišla na parkirišče, ni bilo nikjer nobenega, da bi mi zaračunal ostalih 9 ur... pih, kako to dobr laufa selene .... Norma je res Dr. Diha