Mateja

ja, res ima zdajle prav zaj***** obdobje... komaj teden nazaj je mlajšega brata pokopal, ta teden pa razsut avto in , kar je še huje - glavo ... en pobož za mojga očeta (tole najbrž ni samo tale tranzitni mars - opozocija - uran...)

... moj oče se je zgleda javil, da bo demonstriral tale aspekt ... najprej je imel prometno, potem se je pa še z glavo treščil v neko pločevino in se kar dobro poškodoval

sem šla ene parkrat pogledat nazaj fotko, ker je Cyberček tko simpatično hecen gor, da me vsakič v smeh spravi

za Mickovega 'drugega ateja'

Ma, tale pes, kaj je posrečen Janja - kolk si luštna

bravo (men tud )

Pih... meni je te dni Venera mojega Marsa 'pohodila' so se pa zdaj stlačili v devico vsi živi planeti ... kot, da tam že itak nimam gužve totalne

stvar prepričanja posameznika je, kaj je 'negativno' in prepričanje ni nujno resnica za vse... ... jaz pa sem verjela, da je kovina naraven material... :o|o:

samo dve od tem, v katerih smo že govorili o radiesteziji nihalo radiestezija

Daisy (upam, da prideš spet kaj naokoli ) in Vanessa pa naša ALIANČICA - lepo praznuj in tudi tebi!

pišuka ... pravkar izvedela, da je kar tako, zlepega, umrl en moj znanec... malo mu je bilo slabo nekaj in kar konec ... pa aktiven športnik ves čas, odbojkaš in tenisač....

Tomaž

Hoj, Pika Sem že dobila pojasnilo enega od tistih, ki je sodeloval pri novem pravilniku. Pravi, da je novinar tisti, ki je to zadevo na ta način predstavil v medijih in, da se sestavljalci pravilnika pač zavedajo, do kod segajo naša pooblastila... kakšna klasika - vedno je potem nekdo drug kriv :xx!: . Čeprav je Gaber čisto sam, brez, da bi mu kdo s pištolo grozil, zelo samozadostno in prepričano v svoj prav, v Trenjih ravno nekaj takega kvasil... ... ob vsem tem pa sem vseeno malo začudena, da starši srednješolcev (pa tudi osnovnošolcev) niso bolj aktivni v vsem, kar se dogaja, da niso bolj glasni, bolj odločni, bolj na strani svojih otrok...

ma, ja Selene... a si misliš, da sem imela na faksu za prfoksa matematike enga Pikota, ki je zgledal kot naš Piko

skratka - zadeva je simpl ko pasulj

Žaža, luštna bejbika , Tamara in hčerikica sta itak kjut (kake lepe okice imata obe ), Piko... hmmm, če si res moj prfoks, potem kapo dol - ful dobro in mladostno zgledaš

... jaz pa še vedno v svoji roza spalni srajčki 252 (tko je fino, ko se je mal shladil, dežek škrablja, nikamor mi ni treba it... aaahhh)

Cleverina in Mari Poki, upam, da si lepo praznoval svoj RD VSE NAJBOLJŠE TI ŽELIM

Ruby

Zgodbe o debelosti nimajo vedno iste osnove. Brezupno zna biti, če nekdo išče recept zase v izkušnjah drugih... včasih te zna lastna zgodba presenetiti bolj, kot si sploh lahko zamišljaš... kakor je mene ... Debelost je tema, ki je bila do pred dvema letoma zame španska vas... zadnji dve leti sta bili zame precejšen izziv, saj sem se znašla na čisto neznanem terenu ... šele danes vidim, kako sem vedno jemala svoje telo kot nekaj samoumevnega. Tako pač je. Morda zato, ker je bilo vedno vitko in, to zdaj lahko rečem, kar čedno. Dokaj dolge noge, kar čvrste in vitke, trebuh vedno 'dila', lepe rame, vitek vrat... vsega tega se zavedam šele zdaj, ko me je telo pred dvemi leti zelo neudobno treščilo v spoznanje, da reagira na spremembe, oziroma, da ne dohaja sprememb tako hitro in samoumevno, kot sem si domišljala - ali - kot si sploh nisem ničesar domišljala v zvezi z njim, ker temu nisem posvečala nobene pozornosti! Kaj sem jedla? Niti slučajno nisem 'pravilno kombinirala'... jedla sredi noči ali navsezgodaj ali kadarkoli pač... koliko? toliko, kot se mi je zahotelo. Če danes pogledam nazaj, je bilo to v zmernih količinah, vendar takrat nikoli nisem razmišljala o tem , koliko bi bilo dobro pojesti... Korenite spremembe, ki so se kot plaz sprožile druga za drugo, so se dotaknile bistva moje življenjske lekcije... kar pomeni, da so segle zelo v bistvo vsega, kar sem takrat živela... in na nek način spodnesle 'varna tla' pod nogami... hormonski sistem se je zrušil na celi črti, zdravstvene težave so bile moja dnevna scena in kilogrami so se nabirali, ne glede na to, ali sem kaj jedla, ali ne... prvo soočnje s temi 'čudno pridobljenimi kilogrami' je bi post z javorjevim sirupom ... po desetih dneh posta z njim in rednega klistiranja nisem izgubila niti grama!!! Kot bi se kilogrami krčevito držali mojega telesa... v tem obdobju sem šla verjetno skozi vse faze, skozi katere gredo vsi, ki imajo preveliko težo in zdaj šele razumem njihovo (in mojo) zgodbo. ... počasi sem dojela, da za to, kar se dogaja, obstaja razlog in, da se telo trudi služiti po najboljših močeh... čuden občutek, ko sem prvič doživela, kako 'se ima moje telo' sredi vsega, kar se mi dogaja. Pustila sem, da mi je samo povedalo, kaj potrebuje... tudi to je bil zelo čuden občutek zame. Ker nikoli nisem verjela v diete, me je presenetilo, ko je telo izbralo 'kombiniranje hrane' in stanetovo sol ... še vedno je precej nov občutek, vendar pa se že precej bolje sporazumevava in jasno mi je, da tisti, ki živijo tako, kot sem jaz prej, ne bodo štekali, kaj tukaj govorim, vendar to pač ni pomembno. Moje telo se je v tem času počasi uravnovesilo. Hormoni spet delujejo kot urca, in pridobljeni kilogrami počasi izginjajo... zjutraj spijem akvamarinov eliksir, ker vem, da telesu prija in mu pomaga do ravnovesja... stanetovo slano limonado imam vedno s seboj in je neprecenljiva v mojem procesu 'zdravljenja'... dopoldan jem sadje z velikim užitkom - ne zato, ker dieta tako narekuje, pač pa, ker imam dober filing, da telesu dajem nekaj dobrega zanj... dober filing imam, ko naredim tibetance, ko odplešem salso... šele zdaj, pri 42 in po precejšnjih preizkušnjah, se zavedam svojega telesa... Zgodbe so res različne... nekateri se svojega telesa zavedate že ves čas ali vsaj dlje časa, kot se ga jaz, nekateri imate težave z debelostjo že vse svoje življenje, nekateri ste imeli ob tej izkušnji čisto drugačna spoznanja... tole pa je moje in nekje sredi tega, ko sem se znašla 10 kilogramov težja kot sem 'od nekdaj' bila, sem si zaželela, da bi rada vedela, kaj je bilo tisto, na kar je moje telo tako drastično odreagiralo in, kako naj vzpostavim stik z njim, da ga bom 'slišala' prej, preden bo še kdaj padlo v takšno neravnotežje... v zadnjih letih sem skoraj drvela v spremembe... zadnje leto sem se ustavila in dala telesu prostor in čas, da sva se 'ujela'...

mene je ... držim pesti, da te kaj lepega preseneti

meni se je tudi danes zdelo nekam obupno soparno ... dopoldne sva z dašo sprehajali kužetino ob eni rečici in jo nagovarjali, naj si vsaj ona privošči eno hladno kopel... pa je samo jeziček ene dvakrat namočila v reko in bolj po pomoti prednji tački... kdo bi štekal tega psa? Pa tako ji je bilo vroče, da je sopihala kot kakšna lokomotiva.... pri starših smo pobrali nektarine, ki so letos nekam mičkene in vse pikaste :o|o: ... preveč dežja, oziroma premalo sonca ali kaj ... tamala ima jutri izpit iz CPP, potem pa bo začela z vožnjami (še ne vem, kako se bova tole okol avtorčka zmenli )... jaz imam še en teden dopusta, potem pa ... novo šolsko leto ... še dobro, da sem si pred koncem umislila še tečaj salse, da se dobro znorim in pridem v službo vsa krotka ... predvčerajšnjim me je oče peljal na pokopališče in mi pokazal, kje bomo pokopani... čuden občutek ...

Beli Vran, res je... danes se je vrnila moje sestra z večdnevne poti (hoja pa evropski poti skozi Slovenijo).. zmatrana, ožuljena ampak zelo srečna in precej spremenjena... R Merkurja ima zdajle v 11. hiši in po nekaj letih je spet hodila po naših hribih in dolinah s starimi prijatelji, s katerimi je dolga leta preživljala lepe trenutke, vmes je bila ena večja kriza, ki jih je oddaljila... tale R Merkur pa jih je spet zbližal