Noč..
Družabna samota...
Poživljajoča tišina...
Dinamična mirnost...
Intimnost teme in prijetnost bližajočih se sanj...
Stati nekje na pol poti med sanjami in realnostjo...
Z eno nogo na tej, z drugo na oni strani...
Imeti v rokah odločitev in z lahkim korakom stopiti v jasnino jutra.
Učenje spolne refleksologije in fizičnih značilnosti nam pomaga določiti potencial in fizično združljivost z drugo osebo.
Spolna refleksologija nas usposobi, da ocenimo posameznikove notranje energijske nivoje, kakor tudi velikost in obliko naših spolnih organov, tako da združujemo in opazujemo zunanje značilnosti, začenši s fizičnim izgledom obraza in nadalje z lasmi, vratom, prstmi in dlanmi, ter barvo in strukturo telesa.
Sledeči opisi bodo pomagali razkriti močne in šibke strani osebe, kakor tudi medsebojno združljivost.
Pri vsem tem je pomembno vedeti, da so vsi opisi le vodila in da je potrebo upoštevati več dejavnikov, preden bi resnično lahko razumeli in prepoznali posameznikove lastnosti.
Naj se ne hiti z zaključki…dobro je potrpežljivo opazovati in se učiti…tako se počasi prepoznava spolna nagnjenja in ostale zanimivosti drugih ljudi.
USTNICE
Nekaterim ljudem predstavljajo ustnice najbolj privlačno in fizično značilnost nasprotnega spola. Stari viri pravijo, da če je ženska osvojila naklonjenost moškega z očmi, da bo ta ljubezen oz. odnos bolj intelektualne narave.
Toda, če ga osvoji z ustnicami, potem bo to strastna veza.
Ženska ali moški, pri katerih je spodnja ustnica bolj občutljiva na dotik, se ponavadi najprej zaljubijo in imajo spolni odnos še preden se zapletejo v intelektualen odnos.
Zatorej oči nakazujejo bolj intelektualno usmeritev, medtem ko ustnice kažejo bolj čustveno usmeritev.
Kot dodatek se lahko reče, da moški/ženska uporabita oči za osvajanje partnerja, medtem ko so ustnice tiste, ki določajo naravo odnosa.
OBLIKA USTNIC razkriva zdravje telesa. To so polne ustnice, ne nujno velike ali majhne. Biti morajo simetrično ukrivljene, brez mlahavosti ali padanja. To razkriva močne, zdrave organe in spolno energijo.
Ko se zgornja ustnica ukrivlja navzgor in spodnja upogiba navzdol, kar ustvarja majhno odprtino pod spodnjo ustnico, to nakazuje harmonijo med krožnimi mišicami in notranjimi organi.
Majhne ustnice pri moškem nakazujejo majhen penis, medtem ko široke/velike ustnice pričajo o velikem penisu.
Pri ženski majhna usta s tankimi ustnicam skupaj s kratkimi prsti nakazujejo kratek in ozek vaginalni kanal.
Velika usta in močne ustnice nakazujejo velik, dolg vaginalni kanal in odprtino. Če ima oseba velika usta tudi nakazuje, da ima nagnjenje kričanja med orgazmom in velike kapacitete za seks.
Verjame se, da se zgornja ustnica nanaša na naravo dajanja ljubezni, medtem ko spodnja ustnica pomeni naravo sprejemanja ljubezni.
Oseba z bolj izbočeno/bogato zgornjo ustnico je ponavadi bolj dajajoča ali agresivna pri dajanju naklonjenosti, medtem ko pa oseba z bolj debelo/mesnato, bogato in izbočeno spodnjo ustnico raje uživa pri sprejemanju naklonjenosti, kot njenem dajanju.
Erotično poljubljanje, ki vključuje ustnice in jezik, je del ljubljenja. Ko se par poljublja z jeziki(francoski poljub ali poljubljanje duš), se jezika neposredno povezujeta in odsevata srca, medtem ko njune ustnice dajejo in sprejemajo naklonjenost.
Na ta način se tudi povezujeta Du Mai(vodilni) in Ren Mai(delovalni) kanal obeh partnerjev, kar zaključi energijski krogotok med poljubljanjem.
Da bi bili učinkoviti pri spodbujanju partnerja, morajo ustnice biti navlažene.
Znak spolnega vzburjenja moškega/ženske je oblizovanje ustnic, kar pomeni, da sta pripravljena na spolno združitev. To so v starodavnosti imenovali 'priprava polja za oranje'.
Usta in genitalije se smatrajo za nasprotna pola v telesu in kot takšne lahko odsevajo druga druge.
Oseba, ki neprestano govori, nakazuje spolno neučinkovitost oz. razočaranost ter raje kot spolno udejstvovanje, energijo kanalizira preko pogovora.
Pogled v nebo ni nič kaj obetaven...Koprenasti oblaki nad mano imajo izgled, kot da se kremžijo...O sončnih žarkih ni ne duha ne sluha...
Čeprav...tam v daljavi je videti, kot da se jasni...kot da se zlata krogla na vse pretege trudi pokukati izza oblakov...
Upam, da se bo okrog poldneva vsaj malce otoplilo, temperature kažejo namreč za avgust siromašnih 13 stopinj.
Me vleče zvok motorja...vonj po usnju in bencinu in občutek svobode, ko se spojim z vetrom, ko osvajam ovinke in ovinčke, doline in dolince, hribe in hribčke...
Moje možganske celice so namreč, kot sem se včeraj zvečer odločila, pridobile končno zopet, no ja, vsaj približno pravo frekvenco in jakost...
Program dober, slika barvna, jasna, čista, ostrina ravno ta prava...Hm, ok, začetek dneva torej dober!
In ker se dan itak po jutru pozna, me sploh ne skrbi, da bi slika ratala motna, da bi izgubila na svoji barvitosti, ali da bi lovila drugo frekvenco...
Ne, ne dam se!
........kar sicer ne pomeni, da ga ne pogrešam...jap, ta filing, da mi manjka, je še vedno prisoten...pomeni samo, da sem preusmerila misli...
Poslala sem mu mail…Sicer nič gušenja…samo par besedic. In kot dodatek, da se zavedam, da se bom čez 5 min. tolkla po buči, ker ga gnjavim.
Pa še res se tolčem! Ker sem rekla, da ga bom pustila pri miru! Tokrat sem jezna sama nase, ker nimam nobene kontrole nad sabo….
Kako dolgo se še bo to vleklo? Sem to še jaz? Hudiča, saj se sploh ne prepoznam več. Še folk okrog mene se sprašuje, kaj se dogaja z mano...Baje ni več iskric v mojih očeh...
Ok, saj kaki dan je boljše…pa se mi zdi, da sem kar skulirana. Potem pa zopet pridejo dnevi, ko me pipa sto na uro!
Nič. Brezveze, da bluzim. Grem spat.
Zjutraj se bom pa takoj, ko odprem očke, prisilila, da naredim preklop na drugi program.
Vem, da to zmorem!
Pri nas si piva drugače kot hladnega sploh ne znamo predstavljati. Če nam ga servirajo neohlajenega, ga z vso pravico zavrnemo. Navadno toplo pivo je neužitno - do tod se vsi strinjamo.
Skandinavci pa znajo s pivom narediti neverjetne čudovite napitke, med katerimi je pivo lahko tudi vroče (pozor - ne toplo ampak vroče!).
Meni je najbolj všeč tole:
Pol litra svetlega piva nalijemo v lonec. Dodamo krhelj limone, malo cimeta, dva klinčka in 10 dag sladkorja. Na močnem ognju naj hitro zavre. Odstavimo in dolijemo pol deci ruma ter dobro premešamo.
Zdaj pa imamo na voljo dve varianti. Pijemo ga lahko zelo vročega ali pa močno ohlajenega. Na vsak način pa pri serviranju dodamo rezino limone ali oranže. Še enkrat: ali zelo vroče ali močno ohlajeno. Srednje poti so zanič!
Smejanje je najboljša terapija na svetu, brez tveganj in stranskih učinkov. Je psihomotorična reakcija, ko človek nemočno hlasta za zrakom, aktivira številne mišice, in obraz mu zalije rdečica.
Študije potrjujejo, da smejanje zmanjšuje posledice stresa, krepi imunski sistem, znižuje krvni tlak in bolečinski prag. Kdor se zavestno in načrtno smeje, vnaša v življenje vedrino in veselje. Tako ustvari dobro razpoloženje, ki vodi v izdatno in prisrčno smejanje, to pa ustvarja dobro voljo.
Človek, ki se zavestno odloči, da se bo od srca smejal, požene pozitivni tokokrog v organizmu, pravijo gelotologi, raziskovalci smeha.
Smejanje krepi obrazne mišice in kadar nas trese smeh, se sprostijo prsne in ramenske mišice ter prepona, ki razpršuje nakopičeno napetost. To pomirja celoten živčni sistem in sproža v možganih izločanje endorfinov ali hormonov sreče. Obenem pomaga pljučem, da proizvajajo več kisika, kar izboljša delovanje srca.
Smeh znižuje raven hormona im.kortizol, ki povzroča stres.
Dviguje raven limfocitov v krvi, kar krepi obrambni mehanizem.
Znižuje krvni pritisk in znižuje raven protitelesa, ki brani organizem pred virusi in bakterijami.
Prejšnji teden ni bil moj teden niti pod točko razno. Pravzaprav že dolgo nisem imela tako slabih dnevov, vsaj kar se mojega počutja tiče… Depra me je lovila 100 na uro! Itak verjetno ne rabim posebej razlagat, kaj je razlog temu, da sem bila totalno down…Srčne težave seveda….Pa ziher so morali tudi moji planeti imeti čudno pozicijo oz. več kot očitno je bilo, da so tudi oni v klincu….
Pikola, ne bi si mislila, da sem s čustvi tako globoko zaplavala….Sicer si pa tudi nisem mislila, da se bo kar na lepem, brez kakršnekoli razlage, brez ene same besedice, končalo….
Moje stanje se izboljšuje in zdi se mi, da zopet lahko vsaj koliko toliko normalno funkcioniram…hja, pa tudi planeti so mi verjetno bolj naklonjeni….
V glavnem, moj optimizem je zopet začel prihajati na plano….Poskušam biti hvaležna za izkušnjo in srečna, da se je sploh zgodilo. Srečna za spoznanje, kaj pomeni iti z nekom v korak, v isto sled, kaj pomeni dihati z nekom….
Ob tej pisani druščini mojih občutkov (zaljubljenosti, sreče, radosti, hrepenenj, žalosti, razočaranja….) ni šlo brez melodij. In tokrat je bil več ali manj non-stop na udaru Hari Mata Hari s svetovnim glasom….To je pa res glasba za dušo…..
Jap, in seveda je H'M'H' blazno všeč tudi Njemu! Hm, če bi bilo kakorkoli drugače, bi bilo čudno…
pomagata našemu imunskemu sistemu; ohranjata zdravje, zdravita depresijo, zmanjšujeta stres, pomagata pri nespečnosti, nas okrepita in pomladita, nimata neprijetnih stranskih učinkov in nista nič drugega kot čudežno zdravilo.
Objem in nasmeh sta naravna - naravno sladka in organska, brez pesticidov, brez konzervansov, brez umetnih dodatkov in 100 % zdravju koristna.
Sta dejansko popolna; nimata gibljivih delov, ne potrebujeta baterij, ni ju potrebno pregledovati, porabita malo energije in je veliko oddajata, ne redita, sta odporna na inflacijo, ni jima potrebno plačevati mesečne najemnine, sta brez davka, ne onesnažujeta okolja in seveda, lahko ju vrnemo.
Zato podarjajte nasmehe in objeme vsak dan...Iz vsega potegnite najboljše, o vseh ljudeh mislite najboljše in zase upajte, pravzaprav verjemite v najboljše!
Bodite svobodni, ne da bi bili lahkomiselni. Bodite plemeniti, ne da bi bili naivni. Bodite bistroumni, ne da bi bili nečimrni. Bodite srečni, ne da bi bili samozadovoljni. Bodite močni, ne da bi bili tiranski. Bodite samozavestni, ne da bi bili arogantni. Temeljito pretehtajte, vendar naj vas to ne ustavi pred akcijo. Bodite pogumni, vendar pa bodite tudi previdni.
Pojdite daleč, vendar ne prestopite meje. Izvršujte, vendar ne do točke brezupne obsedenosti. Celo najboljše stvari lahko postanejo breme, če jih je preveč. Celo najhitrejši avto ima dober zavorni sistem. Celo najvišje leteče letalo ima kolesa za pristanek.
Visoko letenje nima velike vrednosti, če se nikoli ne vrnete na zemljo. Tecite in potem počivajte. Vzletite in potem spet pristanite, da lahko ponovno vzletite morda še višje.
Vaša ogromna energija vas lahko ponese samo, če jo v zadostni meri ukrotite in postavite za njo svoj cilj. Pojdite za dobrimi stvarmi, a ne dopustite, da vas zvežejo.
Premikajte se v neomajni smeri in uživajte v polnosti življenja.
Evo, danes bo zgleda vožnja z motorjem šla k vragu. Namreč najavili so se obiski...tako sem ravnokar spekla marelične žepke...pač nekaj malega za posladkat...nekaj je ja treba dati na mizo, ali ? No ja, ni ravno nujno, ampak taki so vzorci iz primarne družine. Navada je pa, kot vemo, železna srajca....
Malo sem zajadrala...Namreč hočem povedati to, kako mi ni preveč všeč, če moram prestavit plane, ki se jih blazno veselim...in po katerih čutim blazno potrebo. Tako je - danes čutim pravo pravcato potrebo, da se vsedem na mojega Elija in jo nekam mahnem. Jap, plan je bil Rogla, pa postanek v 'najini' simpatični gostilnici v Slovenskih Konjicah. Tam je res lušno...vsi so prijazni, tako domače vzdušje je....Ker so pa prisotni lepi spomini, je še toliko lepše....
Ta moment sicer moram priznati, da imajo ti spomini na nekoga še vseeno en tak grenki priokus...Ampak čas zaceli vse rane...baje...saj bo....vem, da bom kmalu zopet pridobila na čustvenem ravnotežju...
No, upam, da so jo tokrat vremenoslovci pihnili mimo in bo vikend če že ne sončen, pa vsaj brez dežja...Bom pa takrat nadoknadila današnje plane glede furce...
Yes, še nekaj mi je kapnilo! Ta vikend je moto zbor pri B.D. Ravno prav, namreč Leila potrebuje ODKLOP!!!
Hmmmm...a me mora pačasi začenjati skrbeti??? Namreč zadnje čase Leila nekam pogosto potrebuje odklop!
Ah, ne.......samo svojo ptico v duši hrani...na tak ali drugačen način...
Danes pa komaj čakam, da odpeketam iz tlake. Pa ne zato, ker bi tako strašno trpela, - danes je prav fino, ko ni šefice - ampak zunaj je sonček...In moj Eli že nestrpno čaka, da ga zajaham in da skupaj zapleševa po neskončnih cestah...
Pa kaj, če me grlo boli za znoret...pa kaj, če se počutim, kot da bi me nekaj zgazilo...pa kaj, če me popoldan načeloma čaka en kup dela....ptico v duši je treba nahranit, pa tudi, če je ta hrana med drugim vonj po bencinu...
In kje bova z Elijem predla?
Morda me zapelje obujat spomine...na Roglo...in obljubim si, da ne bom žalostna...včeraj sem se namreč odločila pohoditi žalost v očeh...ne bom si zopet dovolila solza, ker jih je bilo preveč...pravzaprav se bom potrudila, da bo moje počutje ravno kontra temu....jap, hvaležna bom za vse čudovite trenutke sreče, radosti, veselja, ki sem jih preživela z njim...pa čeprav za hudičevo kratek čas...hvaležna, da je zopet prebudil otroka v meni...hvaležna za zopet prebujeno strast, poželenje, hrepenenje...
" Vedno srečaš prave ljudi ob pravem času, le namen srečanja ne določaš ti. Ko daš, dobiš, ko učiš, se naučiš."
By K., 26. 05. 06
Globoko v našem telesu živi Duša.
Živa duša je še ni videla, pa vendar vsi vemo, da je tam. Pa ne le to, vemo tudi, kaj je v njej.
V njej, prav sredi nje, stoji na eni nogi ptica. Ta ptica je stanovalka naše duše. Čuti vse, kar čutimo mi.
Kadar nas kdo prizadene, ptica v duši vsa potrta caplja naokrog.
Kadar nas kdo ljubi, veselo skaklja in poletava gor in dol, sem ter tja.
Kadar nas kdo pokliče, skrbno prisluhne, da bi videla kakšen klic je to.
Kadar se kdo jezi na nas, se zvije v pernato kroglico in vsa žalostna molči.
Kadar pa nas kdo objame, se ptica v duši tako navduši, da kar raste in raste, dokler nas vseh ne zapolni. Tako dobro ji namreč dene, kadar nas nekdo objame.
Globoko v nas živi Duša.
Živa duša je še ni videla, pa vendar vsi vemo, da je tam.
Ni ga bilo še na svetu človeka, ki ne bi imel duše. Prižge se tisti hip, ko se rodimo in nas nikoli ne zapusti, niti za en sam, samcat hip ne - dokler živimo.
Kakor zrak je, ki ga dihamo, od trenutka, ko prvič vdahnemo, do trenutka, ko zadnjič izdihnemo.
Iz česa, se sprašujete, je ptica, ki prebiva v naši duši?
Sliši se čudno, ampak je res... iz samih predalčkov.
Predalčkov, ki jih ne moremo kar tako odpreti, saj je vsak zaklenjen s posebnim ključem.
Le ptica jih lahko odklene.
In kako to stori?
Oh, čisto preprosto... s svojo drugo nožico.
Na eni, kot smo že povedali, stoji; z drugo, s tisto, ki jo ima spodvito pod perutjo, ko počiva, pa obrača ključe predalčkov, ki bi jih rada odprla.
Predalčkov je veliko in v njih je vsemogoča šara...
Včasih lahko ptici prišepnete, katere ključe naj obrne in katere predale naj odklene.
Zaželite si, recimo, molčati, in ji to sporočite...
In ptica vam rade volje ustreže in odpre predalček za molk.
Vsako občutje, ki se nas dotakne, je shranjeno v svojem predalčku, zato jih je nešteto:
- eden za srečo in eden za žalost,
- eden za zaupanje in eden za sumničavost,
- eden za upanje in eden za brezup,
- eden za potrpljenje in eden za nestrpnost,
- je predal za ljubezen in predal za sovraštvo,
- še celo lenoba je pod ključem in domišljavost tudi.
Posebno skrbno je zaklenjen predalček, ki hrani naše najgloblje skrivnosti - in komaj kdaj se odpre.
Včasih se ptica, muhasta kot je, odloči kar po svoje in odpre predal z žlobudravščino.
Takrat govorite in česnate, ne da bi to sami zares hoteli.
Ali pa se trudite, da bi koga potrpežljivo poslušali, pa presneti ptič potegne ven predal z nestrpnostjo, in sogovorniku nataknjeno sežete v besedo.
Včasih proti svoji volji postanete ljubosumni, in drugič ste ljudem v napoto, čeprav bi jim radi pomagali.
Ptica v duši nas pač ne uboga vedno in nam tu in tam kakšno zagode.
Ampak, saj sami veste... vsakdo je malo drugačen. Nič čudnega, ko pa v vsaki duši stanuje malo drugačna ptica.
Če pri vas najraje odpira predal zadovoljstva, ste sebi in drugim v veselje. Če pa pogosto odpira predal z jezo, pa je ravno obratno.
Ptica, ki se slabo počuti, odpira same take predale da se slabo počutite tudi vi.
In ptica, ki se dobro počuti, odpira predale zadovoljstva in dobro se počutite tudi vi sami.
Nadvse pomembno je, da ptici v duši čim skrbneje prisluhnemo... včasih nas namreč kliče, pa je ne slišimo...
Ko bi vsaj tu in tam - morda v kakšni tihi noči, ko vse spi, prisluhnili ptici v duši, ki nam šepeče...
če bi ji prisluhnili s srcem...
Nekateri jo slišimo ves čas.
Drugi skoraj nikoli.
Tretji spet - enkrat samkrat v življenju...
(Zgodba o ptici, izraelska pisateljica Michal Snunit)
Taoizem zna biti zeloooo interesantna zadeva....Sploh je interesanten njihov pogled na spolne radosti, recimo:
1. Moški bi se naj spolnosti predajal po 60.letu čim manj, ali pa da vsaj, ko preseže ta leta, čim manj ejakulira(verjetno je jasno, da to zaradi prevelike izgube energije, ki moškega totalno izčrpa)
2. Ženska bi pa naj prenehala oz. se čim manj predajala vaginalni spolnosti že okrog 45. leta
3. Baje je za sploh moškega v zrelih letih, ženska, ki še ni rodila, pravi božji dar...prav tako je božji dar prevej mlajša ženska od moškega...in to zaradi njenega prefinjenega jinga(ženske energije), s katero se moški napaja in revitalizira...
Evo, to je samo nekaj malenkosti....Več o tem pa kdaj drugič.
Jaz pa meljem, ali bi se bilo potemtakem dobro spustiti...(čaki, da preračunam...aha, idealna razlika moški-ženska je torej 15 let....)v lov za kakim 47-letnikom...???
Trgam te, ljubezen,
kakor ti trgaš mene...
Preklinjam te,
sovražim te, ljubezen,
kakor ti sovražiš mene...
Izgubljam te, uničujem,
zavijam te v temo, ljubezen,
kakor si ti zavila mene...
Ubijam te, ljubezen,
ubijam! kakor si ti ubila mene...
A ti si - cela, čista, neomadeževana.
Jaz sem...Jaz - nič več poznana.
Končno mi je uspel podvig in pacam skupaj svoj brlogec oz. kotiček...
Upam, da bom nekaj časa vztrajala pri pisanju....čeprav, kolikor poznam svojo naravo, da me kar na lepem prvotno nenormalno navdušenje spusti...
Ok, bom poskusila presenetit samo sebe...pa da vidimo!