Silvija

Sanje Anne, sanje...pred drugimi ljudmi si "brez obleke", brez zaščite, moči...

Sem kakšni dve leti nazaj brala Ihanove kolumne, všečne bile. Sem šla zato brat še dve njegovi knjigi, nič pohvalno, da se ne spomnim naslovov, samo vem, da ena tudi bila ful všeč, eno sem pa kar nehala brat. Se opravičavam, ampak zadnje čase (no že par let ) me jebe kratkoročni spomin Se strinjam, da je prav, da sta skupaj dva človeka, ki stojita vsak zase, a hkrati sta skupaj, ker imata pozitivno bilanco. Saj to je res, več dobrega na strani "prihodkov". Torej ne mislim, da so to prihodki, menda ja ne, ampak da je to skupno dobro, ki nam prinaša pozitivo. Kripa se pa res malo kruto sliši, ampak nenazadnje, kaj ni res? Lahko imamo tudi "kripo", pa če mi vidimo v njej sentimentalno navezanost in prednosti, bomo pri njej ostali. Čak, a sem rekla njej? Ne, ne, vzamem besedo nazaj. Torej, tudi če imamo star avtič, ostanemo pri NJEM . Če pa avtič ne deluje več vredu, mi ga pa niti iz čustvenih razlogov nismo pripravljeni več tolerirat, kaj pa pol? Al ga damo popravit ali pa zamenjamo Eh bluzim malo, spet sem "šihtala" do večera, pa mi oblački utrujenosti okoli glave lahko že mutijo pogled

Cel popoldan delala za šiht. Pa kolikor sem se težko spravla zravn, je potem, ko mi je zalaufalo, pravo olajšanje, da sem naredila korak naprej. Bo še ena stvar pred dopustom popedenana. Zvečer na obisk sine, snaha in pes , pojedli ostanek kosila s svežimo dodatki zelenjave, matr je bilo dobro. Večer ob kozarčku rdečega vina, dobra glasba na našem radiu, lučka, ki osvetljuje samo del prostora, kjer delam, so pomirjujoči in prijetni . Moram si naštimat več takih večerov, brez TV.

A Pesjanka je majčken pes? Domnevam, če se bo vozila zraven... Hehe, dobro to, da imaš majčkenega psa in mu daš ime Pesjanka Tole rolanje bo v stilu, da zraven potiskaš voziček? Sem že videla ja, tamaučki po moje na polno uživajo v hitrejši vožnji In kdo še rola? Jaaaaz Ma te vroče dneve, ko sem rolala po večerih in se fajn spotiš, počutje potem zažiga. No, dober teden nazaj pa nič, se malo cartala s posedanjem po sedežni in se malo sama sebi smilila ob padcu v "luknjo" (moj izraz za takrat, ko me malo povozi pomanjkanje energije). Ampak se že vračam, včeraj zvečer sva uro in pol kolesarila, the best.

Meni je isto čudno, sploh zdaj, ko je več poletnih koncertov in to, da folk lahko kar pri miru sedi in posluša. Tu in tam še pri komu, res v manjšini, opazim enak odziv. Mene pa razganja, migam po taktu in se navdušeno vživim v glasbo...

Vsi kamenčki, ki jih imaš, pa tudi izjemno spodbujajo radovednost in povečujejo nestrpnost (vse odgovore hočeš čimprej)

Zalaya, vidiš, koliko moči je v tebi. Bravo

Jz pa sem dobila asociacijo, da želiš dati nekaj iz sebe, pa te je sram pred ljudmi oziroma se ne moreš odpreti. Gledališče mi simbolizira nek oder, nenazadnje vsi ljudje v življenju igramo neko vlogo. Iščeš prostor, kjer bi lahko odvrgla s sebe svojo masko, vendar se ne moreš sprostiti pred drugimi. Tudi to, da se znajdeš med ljudmi samo v majčki, je tvoj notranji občutek negotovosti, strahu oziroma to, da si pred njimi nezaščitena. Mislim, da bi morala več narediti za svojo samozavest. Iz svojih izkušenj ti povem, kako osvobajajoče je, ko se enkrat postaviš zase in se upaš pokazati, da si takšna oseba kot si. Recimo, od začetka možu sploh nisem govorila, da me zanimajo angeli, ezoterično itd..., naenkrat pa, ej, glej, meni je to fajn, ti pa če to lahko sprejmeš, prav, če ne me pač samo pusti, da jaz v to verjamem. Pa veš kako te ljudje sprejmejo, ko začutijo, da stojiš za tem.... Za višino in stolpnico pa nimam ideje, samo da mogoče vidiš cilje, ki so visoko, a se jih bojiš uresničiti. Lahko pa se enostavno tvoje notranje napetosti, negotovosti in strahovi izražajo skozi tvoje največje strahove, na primer pred višino. Je kar fajn ideja Brezotova po moje, da moraš spremeniti sebe in napredovati do višjega...tebe je pa strah. (pst, sej to ni ajnfah )

Drage moje, en velik objemček za vse, za vse vaše iskrene izpovedi, za spoznanja, da če ste takrat skrivale, sedaj lahko poveste vsem...in za pogum, da ste izplavale iz tega, ker nekatere še vedno ne morejo od tam...Danes sem utrujena, ker sem že cel večer nekaj buljila in tipkala po računalniku...očke pa nekaj vnete...ampak toliko da veste...da vas podpiram Pa razumem. Iz svojega otroštva...lalalala...se mi niti več ne da

No super Viadukt, če si zrihtal pregled in boš sedaj preizkusil, kako ti ustreza ta metoda. Osebno tudi že zdavnaj uporabljam za solate in kuho doma kvalitetna, hladno stiskana olja. Pa tudi gledam, da čimmanj pečem na oljih itd.. Teorija "Irme" o pregrevanju, podhlajenosti telesa (najbolj na ohlapno rečeno), pa hladno stiskanih oljih sploh ni slaba najbrž, samo ko so mi tako drugače predstavili mojo višino holesterola od izvida iz laboratorija, nisem več mogla zaupati in torej tudi ne izvajati navodil. Bom pač še naprej uporabljala ta olja v solatah in se držala neke zdravorazumske srednje usmeritve. Na obisku v Dalmaciji so nam gostitelji ribo na krožniku še posebej prelili s svežim olivnim oljem, kar mi v bistvu dokazuje, da so naši predniki instiktivno delovali dobro. Smo se recimo o tem tudi pogovarjali v temi, zakaj namakamo oreščke pa druga semena, pa da so naši predniki tudi tu ravnali po svojih opažanjih. Za holesterol,sladkor ipd pa itak, da so umetno znižali meje, da lahko farmacija še bolj služi s prodajo tablet. Ni pa tudi pametno, da človek ne bi prav nič upošteval, ane. Da bi imela recimo holesterol celih 10, namesto uradnih 5 (tu nekje), pa rekla, da to ni nič, je pa tudi omalovaževanje in zatiskanje oči pred resnico. Katera oljčka si pa dobil? A jih lahko pogoltneš po žlički kar tako? Jz za živo glavo ne morem :xx!: , sem si delala "emulzijo" z mini količino naravnega korenčkovega soka. Zato pa, če bi mojmu telesu tako pasalo, bi ja ne imela takega odpora... Poročaj, kakšni bodo rezultati

Haha Brezo, imaš prave filmske scenarije, zanimivo, da je lunin forum vtkan v tvoje življenje. Saj na nek način je Marsa res naša gostiteljica tule, pa imamo tu "čajanke". Vmes se je pa večkrat na forumu tudi že "kurilo" oz so bile kakšne "goreče" razprave, nasprotja, pa je bilo treba tudi kaj obnavljat v smislu odnosov recimo Je tudi zanimivo, kako so "duhci" del tvojega življenja, še v sanjah se zatekaš k njim. Ko ti neka oseba premaže oči...tako ostaneš brez vida in se moraš naslonit na svojo notranjost, na svojo intuicijo. Mazala ti je tudi obraz, ki je simbol odseva naše notranjosti...ali tega, kako se pokažemo navzven...mogoče, kakšen je odsev tvoje zunanje podobe na forumu Saj meni je ta forum tudi nekaj, kar pridem prebrat za kratek oddih med delom

Ej, ne želim delat negativne propagande. Tudi sama sem iskala na netu, so eni trdili, da jim je pomagalo, drugi pa da nič... V glavnem, sem tudi sama razmišljala, da bi bilo fajn, če si na naraven način uravnam malo upočasnjeno delovanje žolčnika, pa pred kratkim sem imela kar povišan holesterol...itd... Ok, naredimo kaj za svoje zdravje, pa preventiva, vedno starejši smo itd... Se naročim, me priključi na une kable, ugotovi, da imam holesterol idealen. Za dva tedna vegansko dieto, pa oljčka trikrat na dan in drugo petkrat na dan, malo žličko. Furam ene 5 dni, nato pa me prešine. Da sem že ves čas hotla holesterol še enkrat prekontrolirat,pa dajmo ob tej priliki. Pokličem v laboratorij in si zrihtam kontrolo. Japajade, pa kaj še, holesterol, "kvazi škodljiv", sej veste kaj mislim, je bil še vedno previsok, medtem ko je bil povišan še un "kvazi koristen" holesterol, ki je prej bil vedno ok. Seveda če vsaj 10 malih žličk, četudi hladno stiskanih naravnih olj, na dan uživaš... Nekaj mi je pa tudi ugotovila na ščitnici, to pa še moram res it prekontrolirat k zdravniku. Tako da...jz mislim, da če nič drugega ne, holesterol pa valjda znajo v laboratoriju določit na krvi eksaktno. Kako mi lahko preko enih kablov to določajo? Edino, če je morda za vsakega človeka slika lahko individualna glede na kaj vem kaj. Priporočam eno zdravo srednjo pot, uredit svojo prehrano, pa čajčke in zdravilne rastline, pa gibanje v naravi, od uradne medicine pa tudi sam prečekirat, iskat različna mnenja, iskat nove poti (ala Mystica, spoštujem, kako skrbi za svoje zdravje ).

Oh ženske, vsaka ima en svoj recept, sem Mihelo kar nekam začutila, Iknee pa tudi super, da si našla svoj način. Se tudi borim s kilogrami od osnovne šole naprej, pa ne, da sem imela neke hude kile. Definitivno pa preveč kil, po so mi pa še prijazno rekli: pa saj nisi debela, močnejša si. Že res, ampak jz sem tudi to sovražila. Nisem hotla bit močnejša, naka. In ko mi je ene dvakrat, trikrat uspelo na zdrav način uravnat kile, pa držat par let, sem bila presrečna. Polna energije, samozavestna... Iščem načine tudi jaz, kot je Mihela rekla, že zato, da ne hrana vodi nas. V bistvu, da jemo, zato da živimo, ne pa živimo zato, da jemo. Ampak nek haklc se že mora skrivat v podzavesti, da vsake par let zmaga. In mi sproži apetit. Ko začnem bolj jest, pa ni "kunšt" se v par mesecih zredit. Ali pa je za tem preprost fizični razlog, da se maščobne celice, pridobljene v puberteti ne skurijo, samo krčijo. Jz si jih predstavljam kot ene prefrigane prebivalce mojega telesa, ki se takole malo zvito zlobno hihitajo in ne zamudijo trenutka, ko lahko sporočajo telesu: hočemo jest, hočemo sladkor, kalorije, hočemo se redit To je zdej malo karikirano povedano, ampak dejstvo je, da me na vsake par let premagajo . In potem moram bit zvita nazaj. Ne, niti slučajno se ne smem "ogrozit" in si prepovedat hrane. In se prepričujem nazaj: glej, pomisli, kako dobro se počutiš, ko zdravo ješ. Koliko več energije imaš...pa kaj je tistih deset minut, ko je hrana okusna in uživam v njej, ali pa dobro, tudi pol ure, potem pa za dve uri mrknem, vsa utrujena pravzaprav od teže hrane... Poskušam prit do tega, kar je napisala Iknee - da poslušam svoje telo. Ampak ne morem tega takoj, ker kadar padem v svoj "ogljikovohidratni šok", takrat moje telo hoče kar še in še... In moram najprej presekat, da se "prečistim" in potem se šele začne krepit moja volja in dvigat morala, kako mi je fajn, ker zdravo jem... Tako nekako. Po dveh letih ponovnega "recidiva" , se mi to poletje ponovno odpira. Tisti zdrav pristop, ko se ni treba premagovat, ampak teče kar samo. Gibam se na polno, kar mi daje samo še več energije. Držim pesti zate Mihela, pa za vse babe (ali dedce) tu, ki se spopadamo s tem.

Pa pa, men se mudi. Dete mirno spi. Prijateljica luna.

Hej. To sem na hitro našla: http://www.unicaf.si/novice/strokovni.htm Za vina, sokove in ostale pijače res hitro najdeš, v kakšne kozarce kaj sodi, za kavo pa bolj kot ne samo ponudba različnih skodelic. Meni osebno je ljubše, ponavadi vzamem podaljšano kavo, če jo dobim v srednje veliki skodelici. Nekaterim je pa glih obratno najljubše, če jo dobijo v čisto majčkeni. V najmanjši skodelici dobim ponavadi t.i. macchiato. Enkrat sem se na počivališču v Lukovici pogovarjala s kelnarco, da imajo to najraje Primorci, Italijani. Medtem ko na našem koncu je skoraj nismo naročali... Po moje se za kavo lahko zaneseš tudi na svoj občutek, pa če še malo bolj s trudom in prijaznostjo postrežeš, bo kava še trikrat bolj dobra. Pa simpatično je, če dobiš na spenjeno mleko kakšnega čokoladnega srčka, rožico, recimo iz "sladkega greha". Edino pri vinu, pivu sem pa, vsaj jaz, občutljiva. Sem že dobila rdeče vino v kakšnem malem za belo... Pa ne moti me, če dobim radensko, oro, nalito iz litrske flaše, samo potem naj bo res sveža. Pravilno se streže dva deci flaške, da res vidiš, da jo sam odpreš... Itd itd... Ti samo bodi pozorna in se poskušaj vživeti v to, kako si želi biti gost postrežen, pa boš na konju.

Ženske (in fantje, če bi kdo plesal ), jz pa sama na šihtu. Na radiu Ana Gabriel. Sem dala na ves glas in se v mislih prestavila nekam med latino ljudi, v vroč večer ob svečah, pa plešemo . Včeraj zvečer pa ob arabski glasbi...sam tam se nisem prestavila v kak harem

Larisa, totalni vau Pa še taka pozitivna...

Prav

Ja kako pa danes?

Midva ponavadi tudi tako, sama kolikor se le da. Sem pa želela povedat, da kolikor pa sva že bila blizu koga na plažah, da sem vedno naletela na kulturne ljudi. Nismo se pogovarjali, recimo zjutraj, ko sva šla mimo njih naprej na svoj kotiček... ali pa ena gospa je enkrat, ko je šla mimo naju domov na kosilo, ponudila, če nama pusti senčnik...pač prijazni, nevsiljivi ljudje. Drugače pa ja, sama, čimbolj sama... Ampak na osamljenem otoku pa tudi nismo.

Ostaja le odprtost, dotakne se srca, nežne so misli.

No vidiš, simbolika sanj je, da nobena reč ni tako velika in huda kot zgleda. Celo več. Zgleda trdo kot kamen, a je dobro kot kruh

Ma tudi jaz mislim, da ok, golota je danes vseprisotna,ampak menda ja nismo taki manijaki, da bomo kar padali na take osebe in se ne mogli zadržat, češ, saj so nas izzvali... Se pa prestavimo v neko pleme v Afriko, Amazonijo, kaj vem, kam, kjer so živeli v sožitju z naravo, pa brez oblačil. Razen okoli pasu so si kaj naštimali že iz praktičnega vidika, da jih ni glih vsaka vejica ali pa mravlja zbodla, ko so se usedli. Kdo je sploh začel s predsodki okrog telesa? Krščanska vera na svojih "reševalnih" pohodih? Kdo se je v prvi vrsti zbal telesa? Tisti, ki so ga zakrivali in govorili o grehu, globoko v sebi pa so se bali svojih strasti. Ker glih zato, ker so bile kvazi prepovedane, so jih še bolj mučile na bolj perverzne načine. So se ščitili sami pred sabo. Narava je narava. Če bi živeli v sožitju z njo, brez umetnih moralnih obvez, bi bilo vse na svojem mestu. Je pa vprašanje, kdaj je ples izzivanje, kdaj je pa resnično dajanje duška iz sebe. Mihela je nekje napisala, kako so jo prevzeli ritmi neke, rock glasbe, mislim. Si mislim naslov, ampak nisem ziher, me pa že roza daje okrog imen in tega. Tudi jaz sem bila takšna. Včasih sem znala ob glasbi "znorčkat", tisti hip sem uživala do amena in se popolnoma prepustila ritmu. Ko je bilo mimo, pa kar malo, ojoj, kaj so si le mislili. A ne za dolgo. Sem si rekla, kdor me pozna, me pozna, za druge me briga. In ko plešeš, plešeš s celim telesom, z rokami, z boki... Če kdo hoče v tem videt izzivanje, ga tudi lahko vidi, pa čeprav ga ni. Okrog golote bi pa rekla, hvala moji mami, ki se ni skrivala pred mano in sem to povzela. Mislim, sproščenost okrog tega. Ej, pa ni lepšega, kot biti eno z morjem, brez vsakega oblačila, magari drobcenih kopalk. Z možem ne hodiva na uradne nudistične plaže, ampak na divje, bolj osamljene. In lahko rečem, pa hodim na morje že vrsto let, da sem na vseh teh plažah, takih malo izven gužve, srečevala ljudi, ki so bili izjemno kulturni. Po moje so to ljudje, ki iščejo stik z naravo. Nismo se ne vem koliko pogovarjali, so pa pozdravljali, včasih ti je kdo celo posodil senčnik, prijazno ponudil sadje...ostalo pa...mir...tišina... pospravili vedno vse za sabo...In ko plavaš takole v morju, si eno z naravo, približno tam nekje, od koder izviraš...doma

Ane, the best je, tudi če smo odrasli, da imamo malo teh for za vzpodbudo.

Že drugič v pol ure sem sovici skurla srčke. Jezna je Tole mi je napisala : Verdammt! You are out of hearts... Sovice pa žal ne znam skopirat Nataly, evo srčki zate Pa saj se je fajn učit, nisem vedela, da je v angl.jeziku nominative imenovalnik, accusative pa tožilnik...ahaaa...mogoče bom zdaj manj srčkov skurla, ko bom znala sklanjat