Silvija

Ja Marsa tečno je tole z rabarbaro, ful jo stanjšaš . Jz jo kr na hitro popeglam z unim nožičkom za lupljenje zelenjave oz. krompir. Pa hitro potegnem po strokih, ne čisto do amena natančno. Mi je pa the best v kompotu, ker je kiselkasta.

Hahahahha, nč ne bo, mogoče bo malo scmerana kot moja, ne bo pa obupala. Fajn je, zabavno. Link: http://duolingo.com/?language=de&from_email=practice

Končno sem se spravila delat za šiht, a se mi prenosnik sesuva. Vesolje (luna ) skrbi zame, da se ne matram preveč . In čakam, prenašam najpomembnejše datoteke na ključek. Fotke mi prenaša že 10 min., pa je komaj na polovici. Saj nimam kaj takega, sam ne bojo me gledali, ko bom dala računalnik v popravilo. Nema, če me ni zravn . Hahahah, pa kako mešam miški obeh računalnikov, sem si že enkrat zbrisala ta post Začela sem se učit nemščino na Duolingo (hvala sine za link). V nedeljo sem nazadnje furala, na basic 2 sem, ampak sem že spravila sovico v jok . Tole obvestilo dobila danes: You made the owl cry.To keep the owl happy you should practice regularly . Na pa še angleščino zraven obnavljam. Moram pisat, "obkroževat", govorit...super je. Fajn kravžlaš možgančke, za moja leta ni kr tako ajnfoh

Ma to mikrofon glas spremeni...fajn je blo v glavnem

Ijeeeeeeeeeeeeeee Marsa, na TV si bila :palec:

Ampak ane Misty, kako osvežujoče je, ko odrastemo in uvidimo, da je to, česar smo se v otroštvu sramovali ali nismo marali, pravzaprav naša prednost in posebnost. Bodi ponosna nase, izžarevaj še naprej in ta energija je prava lepota človeka

Jz tudi težave z zatekanjem, v obraz, roke. Večkrat. Zgleda vročina :xx!: Saj pijem, pijem ... Marsa, a ne moreš skenslat, kar si sprejela? Lepo obrazložiš, da si se zaletela, pa da te to obremenjuje in da prosiš, da sprejmejo, da si se premislila...itd..itd... Sanje so samo izrazile, da te nekaj obremenjuje Glih včeraj sem imela pogovor s prijateljico, kako reči NE. Mene je tudi tale ščip raztresal in pretresal ob rasti, bolj kot kadar prej.

Pa ne kliči mame. Ne bodi takšen otrok. Glavo pokonci.

Nisem hodila v vrtec, mama je pri meni kar doma ostala. Takrat je bil program enomesečne male šole ali nekaj takega, pred šolo. Prvi tak moj močan spomin je testiranje pred šolo. Dobimo teste, vsi otroci nekaj pišejo In že takrat nesamozavest, glej ti to, sem si mislila: nisem hodila v malo šolo, to ne znam, ne gre :xx!: Na koncu šele nekaj pogruntam, da če je ena pikica, pa dve, pa tri, da so potem štiri... Psihologinja je rekla: NI ZA ŠOLO. Hehe. Moja mama pa, ki je vedela, kako srčno se želim naučit brat, kako cele dneve nekaj bluzim okrog knjig, me je kar vpisala. Edino, ker sem januarska, mi je to skoraj leto manj "dol hodlo" pri matematiki. Tam sem glih naslednje leto ponavadi pokapirala za prejšnje , sicer pa sem bila odlična in pravdobra. Moja otroka tudi hiperaktivna. Starejši isto ni hotel v vrtec hodit zaradi spanja, borila sem se in pregovarjala, da naj ga ne silijo, pa dajo v višjo skupino in šele bolj proti koncu sem to izborila. Takrat še niso bili preveč elastični. Ali pa, po drugi strani, a bi ga morala bolj v red spravljat? Ne, kaj pa vem, moje načelo je, da je treba poslušat njihove želje, kjer se da. Edino, da bi bila z možem bolj dosledna, samo to. A ponavadi je nama veliko prej zmanjkalo energije kot našima "indijancema". Tako je govoril en naš prijatelj. Da sta indijanca. Prava divjaka res, za gibanje in to. Eh, fajn je bilo, škoda da sem se tolk sekirala zanju, ko ju nismo mogli glih v okvire spravit za šolo in to, mar bi bolj uživala v njima. Ampak je že moralo bit tako. Zato pa, Aliana, Pujsita Vidve, ostali, uživajte in jih sprejemajte brez predsodkov, res poslušajte svoje srce. Kar pa itak počneta... Marsa, ni nujno, da je kaj bistvenega to mravljinčenje. Te kaj zapestja bolijo (je kar pogost sindrom karpalnega kanala, meni se že začenja)? Imaš težave z vratno hrbtenico? Marsikaj je lahko. Ampak saj veš, pojdi k zdravniku, čeprav je tečno se naročat in to. Raje daj skozi kakšno kontrolo, da bo bolj ziher Zalaya, res, kako fajn, ko srednjo šolo končajo. Bo bo, potem si ti na vrsti.

Ližem si rane, življenje išče poti. Pridruži se mi.

Eh Zalaya, ena izmed redkih stvari, ki mi je ratala, oziroma je neka moja "naravna danost". Že od malega sem bila zelo samostojna in sem znala pustit samostojnost tudi otrokoma. Sem imela pa kake druge fore

Jp. Meni so tudi vedno govorili mali otroci, male skrbi. In ko nisem verjela, pa da bom že videla. Občutek me ni varal, res mi je bolje, ko sta velika. Najtežje sem ob svojih živahnih, nespečih otrocih, prenašala neprespanost, pa biti ves čas na voljo. Uživam v tem, da imam družino in hkrati, da živimo po svoje. Ok, včasih se moram malo prisilit, da stopim korak nazaj in si rečem, da morata po svoji poti. Sploh, če se odvijajo kakšne pomembne stvari, o katerih imam seveda bolj pametno mnenje . V glavnem pa, zavedam se, da "naši otroci niso naši otroci"

Cookie, sreča, da bo slej ko prej vse mimo, kajne, to je edina grenka tolažba v tem trenutku. In še potem boš v novem stanovanju gledala neke felerje, za katere na koncu zmanjka volje ali pa denarja, da bi jih dodelala. Sem na strani privatnikov, ko država ne pošlihta plačilne discipline in tudi pridni delovni pošteni ljudje propadejo zaradi tega. Ne, da so krneki jebiga. Po drugi strani pa...kdaaaaaajjjjjjjjjjjjjj bo našim podjetnikom in drugim privatnikom kapnalo, da je treba cenit naš denar in spoštovat nas kot stranke in ljudi. Evo, tud trgovine me ne cenijo, ko mi prodajajo presušeno nagrbančeno deloma zgnito sadje in zelenjavo po neznižani ceni... Cene so evropske, storitve pa, jebi ga, za nas so že dobre. Toži me, sej sodišče tako ne dela...Mislim, pa če ti en stolče že položene ploščice, ker ni prej dodelal, pa dej, naj poravna škodo, se bo že naučil pazit naslednjič. Pri kolegici kao nadstandardna stanovanja zgradili, ona kupi. Prideš v wc, vrata se odpirajo kontra. Moraš prvo stopit noter, se obrnit, nato lahko zapreš vrata. Krive stene oziroma vogali...itd... Kot si rekla, pravijo, da ni dela, ampak privatnika ne dobiš. Enega sem čakala en mesec, da bi samo prišel pogledat za ponudbo za obnovo balkona. Nč od nč. Ko končno pride, rečem, ej, pa če ste en mesec hodili ponudbo delat, kako dolgo boste šele delali. In dodam: sklenila bova pogodbo vnaprej, postavila rok in če bo neupravičena zamuda, kazenski penali. On se razkuri: ajaaaa, a takooooo, vam pa noben ne bo hotel delat, mislil pa si je, baba tečna. Ej, z možem sva se vrgla na delo, pa magari prešnofala tja do desetega mesta in našla res ena a privatnika. Tudi taki so. Tako da, Cookie, zdrži, kaj naj rečem drugega

Sol na goli koži, božanje sončnih žarkov. Razpeta jadra.

Hehe Ja valjda, da sem ti priporočala točno tisto, kar je meni v danem trenutku bilo the best . Te čisto štekam glede denarja (pri nas dva študenta), ampak upam, da boš našla kak fajn plac kje na morju, osamljen. Midva na morju že vedno iščeva najbolj samotne plaže. Medtem ko v Barceloni, fijuuuuuuuu....vzdušje, energija, je pa spet neki mamljivega. Gold, imaš čisto prav. Gremo babe na rivo in pol se nekje vsedemo, magari s kakšno cigaro (glej naše fotke ). Matr, kadim ne, sem pa probala. Sem se spomnila, v srednji šoli so se mi režali, ko smo kaj popili, ker sem takrat tudi kadila. V bistvu sem pa samo takrat bila dovolj pogumna, da sem kadila brez inhaliranja, čemur so se sicer posmehnili. Sreča da me kadit nikoli ni vleklo. Itak sem bila do konca srednja šole dovolj "prekajena" s strani staršev

Vzamem te celega bodi popolnoma moj. Nora je misel.

Ah dragi moji, seka nostalgija, vročina, pa luna, pa veliko izgovorov je še. Mihela, da pišemo tule, je tudi stvar nekega razpoloženjskega trenutka, takrat mogoče opišemo boljše momente. Jz trenutno sicer nimam kaj ekstra navdiha, ampak samo toliko, da povem, da imamo vsi kdaj takšna razpoloženja, kot si opisala. Sem se mogoče še par let nazaj spraševala enako kot ti, zakaj nisem kot druge ženske, ki se niti vprašajo ne, ali je naša rutina res tisto pravo. Ampak kaj pa veš, najbrž samo pokažejo ne. A se tako poglobimo vase in prevetrimo svoja prepričanja. Marsa, veš kaj ti priporočam, eno potovanje. Potovanje v maju me je čudežno prenovilo in hvaležna sem še in še, da sem našla voljo, premagala možev "nedasemi in nevemčebi" in sva znala skočit iz rutine. Pa prvič v življenju nekam na letalo in najdit stanovanje na netu...pa se znajdit v metroju itd... Sem puščala prej že na vseh nivojih in rečem vam, ne vem, če se mi ne bi mal strgalo sčasoma... Cashy, res je Pujsita, "blavo"

Hej...že spiš?

Ne vdam se, vem, moj je jutrišnji dan. Danes zatišje.

Da vrnem se v varen pristan. K tebi spadam. Nemočna te izgubljam.

tvoj objem, varnost močnih moških rok. V daljavi dom.

Pogled v prihodnost, upanje dviga roko. Vroče poletje.

Jp Gold

Super tale Pomlad :palec:

Po moje se tudi čuti torkov vpliv lune, itak jo vedno čutim že par dni prej, ko raste. Ljudje v službi so bili tudi napeti, pa vročina tudi vpliva. Včeraj sem dvakrat imela "tolikodaženebližnje" srečanje na biciklu, haloooo Drugič sem se prav tresla. Premzala, da sem skoraj gume radirala. Namreč, dvakrat pripeljala iza ovinka, pa naenkrat drug kolesar pred mano, na kolesarski stezi. Kaj je bilo pa prejšnji vikend? Kakšna posebna luna? Je bilo dosti prometnih nesreč, tragične v slo, pa manjše v mojem okolišu. Moj mož je bil ves neroden, pa kar nekaj znancem se je zgodila smola, lažja poškodba..... Eh saj bo... Tudi jaz v preteklih dnevih ponovno utrjevala, da moram določene ljudi sprejemat, da so takšni kot so, da njihov problem, če niso zadovoljni z mano, sama sem se namreč potrudila, prilagodila, kolikor sem lahko... Danes pa končno sedam k nadaljevanju diplomske naloge (em..saj veste, nekaj sem napovedala že prej ). Po sem pa vedno hotla prvo popucat, pa skuhat, pa malo gibat se je tudi treba, vrt je....zdaj bom pa, upam, obrnila. Eh ja, pridejo taki dnevi. Ma jz tudi že dve noči, ne zaspim dovolj hitro, potem pa neke analize in samoobravnave, pa soočanja Danes je treba it kam v naravo, h kakšnemu jezeru, v planine...svet bo takoj lepši.