No, ne verjamem, da ne obstaja srečna veza med moškim in žensko. Jaz recimo nisem popolnoma zadovoljna s sabo, lahko pa bi rekla, da imam srečno partnerstvo. Po začetni strasti, se je najino partnerstvo razvilo v globoko prijateljstvo. To je pomembno. Da sta prijatelja in, da recimo osebi znata rutino na seksulnem področju popestriti. Vsi mi preveč kompliciramo kaj ljubezen sploh je. Ljubezen med dvema osebama je popolnoma drugačna kot pri nekem drugem paru. Si popolnoma svobodna v tem, da sama določiš, kaj tebe/vaju osrečuje, kakšna naj bodo pravila znotraj vajinega razmerja itd. Najtežje je le najti pravo osebo zase. Zakaj? Živimo v svetu individualizma, kjer smo vsak po svoje individumi in se razlikujemo drug od drugega (tudi želimo si biti drugačni od ostalih), imamo različne sanje, potrebe, želje, cilje....Najti osebo, ki vsaj deloma klapa s tvojo osebnostjo je malce težko dandanes. Sploh ko si starejši in imaš že izoblikovano identiteto. Po drugi strani pa te tudi nihče ne sili v partnerstvo (kot so to morda počeli starši, družba itd. v preteklosti) ali pa v to kakšno osebo bi si morala izbrati za partnerja. Si popolnoma svobodna v svojih odločitvah. To je po svoje super vznemirljivo, po drugi strani pa težko. Predstavljaj si, da živiš v srednjem veku in ti starši določijo moža zaradi bajnih vsot, ki jih bo prinesel v družino. Ti se seveda poročiš, po drugi strani pa hrepeniš po sosedovem kmetu, ki nima ficka, a je izjemno privlačen. Vsaka doba ima svoje pluse in minuse. Mah sedaj pa že bluzim...