nelika

Zakaj večina misli (ali se samo meni dozdeva), da se ženske rihtajo predvsem za moške. Delček resnice morda je v tem in tudi za določene ženske, vendar rihtanje (obleka, frizura, nohti) je tudi tvoja samopodoba, ki jo kažeš družbi. Imam kolegico na katero se je razburil njen fant, ker si je dala narest nohte in se začela rihtat "moderno". Po njegovem si išče novga tipa. Ampak ženska si je tega vedno želela, pa prej ni imela denarja za vse to in sedaj pač se kiti, ker se v tem dobro počuti. Nekateri se pač dobro počutijo če si kitijo, drugi na pol razgaljeni, tretji pa bolj naravno urejeni. Ni pa nujno tuki povezava ugajati moškemu. Ženske se tudi med seboj ocenjujemo, katera je in in kera ne, pa po kaki modi je urejena....

Temu se reče življenje. Če nikoli ne doživiš dna, ne čutiš sreče...če nikoli nisi osamljen, ne ceniš osebe, ki ti pride nasproti.... Tako to je. Forum pa je svoja realnost. Dvomim, da smo tuki gor, ker nimamo nikogar s katerim bi se pogovarjali. Ki so bila napisana 100 let po Jezusu... Vedno govorimo o prihodnosti-že več kot 2000 let...menda bo prav kmalu tudi konec sveta...ahja.

Kako lahko govoriš v imenu celotnega Zahoda ali celo Vzhoda? Zdi se, da so nekateri tako zelo prepričani v svoj prav, da so že kar naduti. Če že, potem vsaj na Zahodu ne morem govoriti za celoto, kajti na Zahodu se spodbuja individualnost, individualne potrebe, želje....Če že kje potem je PRAV na Zahodu potrebna raznovrstnost in tudi je prisotna. Kako smiselna je ta raznovrstnost je drugo vprašanje, ampak jaz vsaj razumem zakaj je prisotna. Religije so vedno povezane s sistemom, ki je prisoten v družbi. Potrošništvo v družbi- potrošništvo v religiji.....individualnost v družbi-individualnost v religiji (miksanje iz različnih vzhodnih religij in sestavljanje svoje podobe Boga...).

To pa je zanimiva razlaga.

Te so hude, ja. Jaz sem nekoč PikoPikico sanjala, čeprav je ne poznam.....

Predstavo o Bogu ter religije so si izmislili voditelji, z namenom obvadovanja množič, jih usmerjati k splošnemu dobremu (jim vcepiti osnovne civilizacijske vrednote), jih odvračati od nagonskih poželenj, ki so v nas samih z namenom izogibanja kaosu ter ustvarjanja reda v družbi. Osnovna funkcija religij je usmerjati posameznika tako, da ni škodljiv družbi. Pa naj bo to kastni sistem v Indiji, krščanstvo, muslimanstvo....Tako, da JA-vsi imamo bolj ali manj razvite osnovne civilizacijske vrednote. Ampak če verjameš ali ne-se jih večina ne drži v celoti in ne vedno. Pa naj bo to religiozna oseba ali pa ne.

No kar ti morda predvidevaš ali sumiš, da obstaja, tudi še ne pomeni da obstaja. No, in ta prepričana kdo katero religijo bolj rabi so čisto mimo....Ali pa katera religijo je boljša, in bolj pravilna in oh in sploh....Kake klobase. Čudim se, da sami sebi verjamete. Ne vem zakaj bi vzhod bolj rabil spoznanja o Jezusu, kot pa zahod vzhodna spoznanja? Kje je logika?

Sem počaščena, da si meni posvetila cel mesec, da me razsvetliš...ampak jaz te tega nisem prosila. Jaz samo debatiram tuki o naši predstavi o Bogu. Pa nič ne bi bila rada na visoki stopnji duhovnosti, ker ne verjamem v stopnje. Se pa imam za duhovno osebo, vendar ne v smislu nekaj neoprejemlivega. Pač imam razvite osnovne civilizacijske vrednote, ki so potrebne za življenje. Zato, ker kakega razvoja v duhovnosti nisem zasledila. Niti pri posameznikih, niti v družbi, niti preko religije. edino kar se je zgodilo je, da se je z globaliacijo seznanil Zahod z V duhovnimi spoznanji. In potem smo mi Z vsi prepričani, da smo odkrili nekaj novega ali celo prišli na neko drugo raven....

ja saj se ni ti potrebno. poglej, kdor verjame v Boga, verjame tudi v njegov nasprotni pol. Oboje po njegovem obstaja. Če ne verjameš v eno, ne vem kako bi potem lahko verjel v drugo....

Men pa kmetijski nasveti! Me je Mici opomnla. Saj večino sem že pozabla...

Ti itak slabo dojemaš, kar prebereš. Priporočam ponovno branje svetega pisma. Sorči

Hočem ti povedati, da teoretiziraš stvari, ki dejansko ne obstajajo. Vsi neki bluzite o duhovnosti in nekih visokih ravneh duhovnosti,.....lepo vas prosim.....v duhovnost se naj niti ne bi govorilo o razvoju, pa o nižjih in višjih ravneh. Če že govorimo o duhovnosti... Model. Morda je moj in tvoj namen čisto drug, kot pa si predstavljaš v tem trenutku...prav sedaj. Ne moreš vedeti.

poglej,...če posamezniki doživljajo oz. dosegajo nek duhovni razvoj, potem se to vidi tudi v družbi. Oz. posledice tega razvoja so vidne v družbi. Na tak ali drugačen način. Nameč posamezniki vplivamo na družbo in družba vpliva na nas posameznike.

:palec: :palec: Ne vem o kakem razvoju govoriš? Kak duhovni razvoj je človeštvo doseglo. Mislim....viden je materialni, tehnični, civilizacijski razvoj....Kje pa je viden razvoj človeštva v sami duhovnosti?

Ena od glavnih negativnih lastnosti tehnic je prav gotovo, da so muhaste.

Kdor verjame v Boga verjame tudi v satana. Ostalim se ni potrebno postavljati na nobeno stran.

Ne poznaš takih parov zato, ker je to teoretiziranje. Ni realno. Je ideal, h katerim naj bi težili (podobno kot podoba Boga)...Sama nerada govorim o popolnosti, ampak o realnosti. Videti stanje kot je in kako v tem stanju, v katerem smo, narediti najboljšo pot. Problem današnje individualizacije je ptreba po združitvi (enosti) in ohranjanju lastne avtonomije, svobode. Če ima vsak individum svoje želje, ni druge možnosti (po moje) kot, da izrazi vsak svoje želje in se po tem "izpogaja" srednjo pot. Vsekakor se vsak nečemu odpove.

Govoriš o individualizaciji ljubezni, ki je danes zelo prisotna (pri večini ljudi). Se pravi, vsak od nas ima svoje želje, cilje, načrte, ki se po večini razlikujejo od partnerjevih. Saj smo individuumi in težimo k realizaciji svojih pričakovanj. Kako to danes združiti v ljubeče razmerje? Partner ne želi otrok, ti pa si želiš...mož želi kariero, žena tudi, a kdo bo doma gospodinjil, saj žena bi želela da mož tudi gospodinji....en želi potovati-videti svet, drugemu je bolj pomembna družina itd....Včasih je bilo vse logični in so možje in žene imele svoje vloge, ki so se ujemale z njihovimi pričakovanji in zahtevami s strani družbe. Se pravi o tem kaj je vloga žene in kaj je vloga moža. Danes pač ni tako. Vsak od nas ima svoja pričakovanja, želje itd., in je potrebno veliko več volje in energije, da se vse to uskladi med dvema, ki se ljubita.

Hmm, mogoče obstaja kaka religija, ki uči kako gristi, praskati in rjoveti....

Zelo lepo si opisal ljubezen. Vsaka čast! Tako dejansko je. Ne strinjam pa se, da je oseba obrnjena k ljubezni religiozna oseba, da je ljubezen redka rožica in, da je ateizem izraz nezadovoljstva. LP Hoj. Jaz živim v ljubezni, tako da s tem nimam problemov. Jih imam na drugem področju....Kako prebuditi v sebi VOLKA in postati malo bolj aggressive.

No. Malo ozko predstavo o ljubezni imaš. Ljubezen je ČUSTVO, ki ga posameznik čuti do SUBJEKTA ali OBJEKTA , ki je za posameznika pomemben in ga razume kot sestavni del svojega intimnega sveta. Jaz ne vem kako predstavo o ljubezni imaš to, oz. kako si jo predstavljaš, da kar tako določaš kaj je in kaj ni ljubezen.

No očitno vam tale investicija ne gre iz glave. Saj vas čisto razumem. Ekonomija, pa ljubezen...to pač ne gre skupi tlačit. Ampak racionalno gledano tako pač je. Vse drugo je iluzija. Ljubezen do partnerja ni večna. Še kaj kmalu se lahko podre.

Pa kej vpraši. Čeprav jaz imam vcepljen koncept Boga, ker sem se rodila v krščanski religiji. Tudi verjamem v višjo silo, vendar se z njo ne obremenjujem, ker menim, da ni potrebno. Pomembna so moja dejanja na tej zemljici, pa moje življenje, ki naj bi bilo harmonično, zadovoljno, napredujoče itd. Kdo ali kaj kje obstaja ali ne, res ni pomembno. Tudi teoriziranje in besedičenje o bogu, njegovi veličini, obliki skozi katere se kaže ali nam kaže ljubezen, ne. Vse to nam ni dano vedeti (po moje, no). Karkoli o tem govorimo, v bistvu predvidevamo.

V bistvu nimaš kaj. Saj namreč že debatiram po netu z marsikom. Mene pač ti ljudje zanimajo.

Ljubezen tudi ni kar tako vedno prisotna. Ker ljudje tako razmišljajo, se zgodi, da po več letnem skupnem življenju vse počasi razpada. Za obstoj intimnega razmerja je potrebno vztrajno delo na sebi in na samem odnosu. Nič ni samoumevno. Ko to namreč postane-samoumevna ljubezen-potem se bliža koncu. Ok, ne govorim o strastni ljubezni, ki je vroča in hitro minljiva. Govorim o partnerski, tovariški ljubezni. Ljubezen je produkt posameznikovega zavestnega prizadevanja, angažiranosti, truda, borbe. Težave pa morda lahko nastanejo zaradi nedejavnosti ali pomanjkanja potrebnih veščin za negovanje ljubezni. Skrivnost uspešnih zvez je intenzivno delo na sebi, v smislu nenehnega spoznavanja sebe in razumevanju samega sebe ter partnerja, odkrivanju lastnih potreb, ohranjanju lastne avtonomije ter zaupanju vase. No, lahko se motim. Ampak moja predstava je, da je ljubezen trdo delo na sebi in na partnerju.