Dober dan. ... nič ne boste zamudili, če spodnjega teksta nikoli ne preberete ... AaaaaAAAA gggrrr #$%&*#=()("{}§<<>))=?#"&&/&$!!! Kok mi gredo nekam teli kao študijski začetki, ko se skušaš zbrat, usmerit svoje misli v branje kupa enega teoretskega flanca, razvlečenega čez preveč strani, v opombah in/ali tekstu kao popestrenega z internim humorjem, ki verjetno še avtorju ob treznih uricah ni jasen, ko svaljkaš že 3.dan prvo stran, usta taka, ko da bi pojedel nezrel kaki, koža kar srbi, lasje, nohti ti gredo na živce, najraje bi se spraskal... pa malo, da se ti ne začnejo od vse ihte dlani potit, prhaš skozi nos kot krvoločni bik, ki mu je zmanjkalo zelene paše ... AaaaAAAAaaaaa?!!!%&/())M;:=?&%$# - kaj je meni tega treba??! - kaj je narobe s teoretiki? - kaj se ti more v lajfu zgodit, da postaneš taka zategnjena afta?! - kaj sem jaz tako slabega naredila v lajfu, da moram tole brat??? ... Sej ko popijem še kakšno kafe, ali pa pojem čudovito oh in sploh dobro domačo hruško, se mi uspe zbrat ... ali pa ne vem no, če ne bi raje najprej zafasala vsega skup čez balkon, potem ... ko bom najverjetneje po vsej okolici mogla pobirat svoje papirje, bodo sosedje dobili svojo merico ... mi bo verjetno že začelo it na smeh ... in mogoče se mi bo potem uspelo celo zbrati in brez problemov prebrati te čudovite tekste, večdesetletno delo veleumov, ki so celo svoje življenje posvetili izredno pomembni problematiki (ki sicer ne bo rešila sveta ali nahranili lačnih v Afriki - pa saj ni važno, važno je, da se študira in piše in piše ... pa magari samemu sebi ...aja, kje sem ža ostala?!! ) aja in svoje znanje široma delili z nami ostalimi ... ... ... nič skrbet, mislim, da ni smrtno!