nimbus

OK jst grem pa na drevo

"no sikiriki sikiriki no no s bedovima, problemima sad je gotovo za sva vremena sunce sija, život ponovo je ljep, edo maajka roka no sikiriki rep" ampak tip je pravi metafizik "...ma ja sam svemir, vjeèno božansko biæe treba bit svjestan toga, ta svijest je moja droga tražio sam [pit] dobio sam tri broja, pronaæu taj zadnji pun mi kurac više patnji..."

to da si pokvarjenka pa že vemo aaaaa...

zato ker se jo odpira ZADAJ

jst sm meu zgodovino vedno pet

@antoninus: @porny: sekta what

vem... tole sem brau in sem dobu takoj cmok v grlu. sem si ga takoj prepisal in da bo jasno o čem govoriva ga tudi postam: »Iz tega je razvidno, da se tisti zakon, po katerem se ne sme ubijati živali, opira bolj na ničevo praznoverje in babje usmiljenje kot na zdrav razum. Ozir na to, da moramo iskati svojo korist, nas sicer uči, da moramo biti povezani z ljudmi, ne pa tudi z živalmi in stvarmi, katerih narava je drugačna kot naša; toda po tem oziru imamo do živali enako pravico kot one do nas. Da, ker se pravica vsakokar definira z njegovo vrlino ali močjo, imajo ljudje nad živalmi mnogo večjo pravico kot živali nad ljudmi. Vendar pa s tem ne zanikam, da tudi živali čutijo, toda zanikam, da naj bi zavoljo tega ne bilo dovoljeno skrbeti za lastno korist, uporabljati živali po svoji volji in ravnati z njimi, kot nam najbolj ustreza, saj se živali po naravi z nami ne skladajo, njih afekti pa se po naravi razlikujejo od človeških.« Spinoza, Etika, str. 289 že med branjem teh vrstic sem upal na ustrezno obrazložitev, ki bi mi odpravila nesigurnosti in dvome, saj je ravno ta odstavek tisti (več ali manj edini), ki se mi intuitivno upira. seveda sem iz lastne simpatije iskal rešitve in poti, t.j. možne razlage in prišel do sklepa, da bi sam zgoraj podano misel podal predvsem na drugačen način. imam pa razlago, ki ne vem, če je pravilna, saj je zrasla na mojem zeljniku. ena varianta je, da hoče s tem pokazati na nesmiselnost židovske stare zaveze. kot veš je bil ekskomuniciran iz židovske skupnosti ravno zaradi svojih nazorov in ravno v stari zavezi imaš en kup nesmislov v stilu "ne jej živali, ki imajo parkle" (one s tremi tacami in uhlji obrnjenini nazaj pa lahko - karikiram) itd. bla, bla, bla. to je eno. druga razlaga je pa v njegovi globoki racionalistični metafiziki in začuda v nekem pasusu opisuje človeško usmiljenje (na žalost nisem prepisal). hočem reči, da človek deluje (po nimbusu in spinozi ) po navdihu dobrega in slabega, kjer se sam postavi za sodnika le-tega, t.j. dobrega/slabega in tako nujno sodi pod vplivom afektov, t.j. čustev, subjektivno. intuitivno se nam takšne razlage upirajo, ampak se nam takšne racionalistične razlage upirajo tudi v kvantni mehaniki in relativnostni teoriji, pa je znanstveno dokazano, da držijo kot pribito. primer: umre 20 letno dekle v prometni nesreči in ljudje pravijo kakšna žalost, da je umrla pri teh letih pri devetdesetih, pri enaidvajsetih... what's the differrence po toliko in toliko ziljonov let bo itak samo še sevanje ostalo. potem pa mogoče spet naprej... in spet in spet. torej, imaš prav, tu je malo zabredel... in jaz ga rešujem, ker sem osebno afektiran... ker hočem, da tega odstavka ne bi nikoli spisal

DA kaj si faulasta lejo

sem biu pa čista crka dons ponoč... bil sem namreč... zaljublen katastrofa ampak opa, pazi... nič seksa pa sej to ni res...

ti kar beri marxa punca, to je bil velik mož. lej, v telem bandlu so štirje stripi; v zadnjem je predstavljen marx. ti ne vzame pet minut za desetko gledaš pa s temle

majdičeva punca je donc raztrgala to so tut indjurns friki nisem uspel gledat ampak baje po njej imenujejo celo hrib na katerem je dala v "fusion drive" in ostale so popadale

sam res ampak kaj češ... se bom raj držu preverjene linije in prebirou raj... borzne kotacije in sveto pismo drugač me bo cajt povozu

Mačona, ti odkrito povem, da sem zdejle mogu pogledat v slovar tujk za aksiologijo tko, da ti ne morem pomagati kar se filozofije vrednosti tiče. Če pa samo laično razmišljam pa ugotovim, da se da veliko o tem zvedeti pri utilitarcih katerih naravni razvoj je pripeljal v neoklasiko (indifirenčne krivulje, ponudba, povp, želje itd.), potem je to siciral marx iz diametralno nasprotne stvari. ampak ker te zanima vrednost kot vrednost, t.j. od tržne do sentimentalne, je zadeva za moje trenutno znanje na žalost preširoka. ampak to je eno zelo hudičevo dobro vprašanje kaj je vrednost

ja itak, da bi blo drugač... še bolj grozljivo... tema, nič ne vidiš, pa kar en z nožem tko da če me kdo misle koknit, naj me sred dneva se opravičujem, ampak se sam takšnim dogodkom prav nič ne čudim, jih ne sodim, ne ocenjujem, ne tolmačim, če je možno se jim v sredstvih javnega obveščanja popolnoma ognem

ne razumem čisto dobro tvoje trditve. mogoče njegova knjiga etika nima nič skupnega z občesprejetim pojmom etike ali je njegova (občesprejeta) etika neetična čisto mogoče je, da se ob navdušenju nad njegovim sistemom motim in zavajam, vendar traja to navdušenje že predolgo, da bi bilo samo rezultat neke trenutne vzhičenosti. kar se tiče propozicije, da nekaj ustvari samega sebe... dobro se je podati v tisti čas. mislim, da je bil dekart njegov starejši sodobnik in prav on je prvi predstavil kartezijanski sistem. to pomeni, da pred njim ni znal noben narisati enega navadnega vektorja r prečno (x,y,z) medtem, ko jih zdaj otroci stresajo iz levega rokava v osnovni šoli. če si kdaj bral sholastiko, na primer akvinskega, potem veš kako so lahko nekateri dokazi in tolmačenja mučni, nepregledni in dobesedno odvratni. ne mine minuta ali dve in že boš obtičal v kaosu besed, katerih pomen je pravi arheološki zaklad našega občega izražanja. tako je matematična metoda navdušila določene ljudi ravno zaradi njene deduktivne logike in lahkosti intuitivnega zrtja. npr. z enim samim stavkom definiram krog in vsi vemo zakaj se gre. brez besedičenj, umavanj, razglabljan, kaj če in ko če itd. bla bla bla. no, in spinoza, kot veliki um se je tako lotil svojega sistema. da nekaj ustvari samega sebe, s tem misli samo boga, ki ima edini to svobodo, ki je po drugi strani nujnost, da JE. ampak on boga ne antropomorfizira, mu ne daje rok, nog, glave in ostale navlake, ampak samo pravi da je to neskončna podstat z neskončno atributi, kateri se najdejo v neskončnih modusih. that's it... "fjartik" ampak poslušaj... prav tako, kot indijska filozofija govori o cikličnem času, ki si ga lahko predstavljamo s pomočjo moderne fizike kot dihanje vesolja; začne se s prapokom, se širi in ko začetno pospeševanje zaradi gravitacije jenja, se vse vrne na isto mesto, na neskončno majhno točko in tako znova in znova. tako je tudi spinoza boga slekel človeške predstave, ga kot pravimo abstraktiziral in mu pripisal svobodo kot nujnost in s tem enoznačno pripel DETERMINIZEM. in kaj drugega je cikličen čas, kot dejstvo, da smo v dobi X1 kateri nujno sledi doba X2, ki se konča z dobo itd. bla, bla, bla. kar se determinizma tiče je zanimiva tudi vzporednica s kvantno mehaniko. paradox svetlobe (glej npr. double slit paradox)) je v tem, da je enkrat val (wave), drugič delček (particle). v bistvu je particle-wave. in ko nastane svetlobna interferenca jo razlagamo kot val in sicer da se določeni valovi poklapajo in podvojijo medtem, ko se določeni izničijo in tako vidimo na steni reže. problem nastane, ko spuščamo vsak fotonček posebej in nastane neka reža (čez čas seveda, če bi se trk fotona označil). ampak s kom interferirjao obstaja samo verjetnostna porazdelitev, ki nam pove kakšen bo rezultat and u just can't do much about it (determinizem), ampak pri vsakem posameznem fotončku poznamo pa samo verjetnost, da bo šel sem, verjetnost, da bo šel tja itd. in lahko rečemo, da je svoboden. prav tako spinoza pravi, da ljudje v svoji zmoti zaradi nepoznavanja realnosti, pojmujejo to neznanje kot vzrok za svoja ravnanja in tu se praktično izenači s schopenhauerjem, ko v svojem spisu pravi, da je voda lahko tudi razburkana, valovi, ruši in podira, ampak trenutno pa samo mirno leži. saj bi tudi jaz lahko šel peš okoli sveta, ker to hočem, ampak danes sem šel iz službe samo domov (na primer). kot pri spinozi, kot pri kvantni mehanki, kot pri schopiju so rezultati znani, mogoče niso poznani nam, ampak so že zapisani, le naša trenutna, čisto naslednja akcija, delovanje je stvar verjetnosti in s tem kvazi svobode. no, verjetnost, da prav zdaj NE napišem še nekaj o njegovi etiki je 10 na minus 100. torej spinoza je panenteist, ki pojmuje boga kot imanentnega svetu in/ali ga celo presega (to pove oni "en" v panenteist ). ga presega in abstrahira. s tem zanika vso mučno človeško moralo dobrega in zla, lepega in grdega, živega in neživega itd. bla bla bla. starozavezni bog je kot karatker zelo slabega človeka... ljubi vse kar njemu samemu ugaja in kaznuje vse kar mu ni po godu. spinoza je s svojo etiko hotel ljudi osvoboditi teh mračnih idej, mu izbiti iz glave predstavo, da so vse stvari nastale le njemu v prid za izkoriščanje in da je on sam središče univerzuma. to je kasneje tudi jasno pokazala znanost in tudi v razvoju misli si brez spinoze ne moremo misliti ne razsvetljenstva, ne nemške klasike itd. to je dejansko velik korak v smeri etike. samo pomisli kakšen bi bil svet, ne brez onih, ki mislijo da so vse stvari, živali, laznina in plaznina, njim v tek, temveč samo onih, ki mislijo, da so sami bogovi samo pomisli, če si upaš anyway... ko že čvekam ko stara baba obstaja tudi 100 procentna verjetnost, da skopiram en quote v podporo njegove etike. "Mimo tega, da daje ta nauk duhu popoln mir, je v njem še ta korist, da nas nauči, v čem je najvišja sreča ali blaženost - namreč samo v spoznavi Boga; ta nas navaja samo k dejanjem, ki jih narekujeta ljubezen in nravnost. Iz tega spoznamo, kako daleč od pravega spoštovanja vrline so ljudje, ki pričakujejo, da jih bo Bog nagradil za vrlino in dobra dela z najvišjim plačilom. Kakor bi vrlina in služnost Bogu ne bili sreča sama in največja svoboda... Ta nauk je koristen tudi za družbeno življenje, kolikor uči, da ne smemo nikogar sovražiti, prezirati, zasmehovati, se na nikogar jeziti, nikomur zavidati... itd. bla bla bla" zdaj, sam velikokrat poudarjam, da so besede samo sporazumevalni znaki, enako je s pismenkami, in da npr. svoji ljubljeni osebi lahko z božanjem pokažem svojo naklonjenost, ne morem ji pa tako posredovati romana dostojevskega, zato upam, da je v situacijski slučajnosti (svoboda) našega bivanja na planetu zemlja dobila vsaka stvar/predmet enako nalepko, t.j. besedo (determinizem ) pri meni kot pri vas in da je posredovana misel vsaj kolikor toliko identična sama s seboj. uhuhuhu...

tale get up, survive, go back to bed je carska... ne vem, jst sm se ful nasmeju skor tko, kot pri podpisu od mie... džižus is camin... luk bizi tko, da ste kar legende

tole postam v dobro vseh nas, da se bomo znali bolje krmariti v poplavi informacij. časnik finance si je v zadnjih letih pridobil dokaj ugleden status čeprav sem bil sam vedno razočaran vsakokrat ko sem ga odprl. seveda sem imel že v rokah finančne časopise in vem kako zgledajo analize raznih CEO-jev, zato se mi je dotični časopis vedno zdel kot rumeni tisk na področju financ. kakršna barva takšna vsebina. poleg tega poznam strokovno znanje novinarja/ke, ki piše takšne poglobljene analize, da te s*at pritisne... najdlje so prišli s forami kdo je s kom v žlahti. skratka, danes pa zasledim še eno cvetko. govorijo o gostilničarju iz trbovlej, je pa iz zagorja... to je skor tko, ko da bi japoncu rekel, da je kitajc to ne more biti lapsus... to je vseskupaj neprofesionalno in amatersko delo. sorry, ampak moje standrde tale časopis po dolgem in širokem ne dosega. komba je pa drugače kralj

kot je galilejo uvedel matematiko v fiziko, tako je spinoza hotel uvesti matematiko v filozofijo. že sam naslov "Ethica Ordine Geometrico Demonstrata (1677)" kaže na kakšne kosinusne in sinusne izreke . ampak je bil tip kerlc. baje je njegov sistem ostal brez estetike, ker jo je dejansko zavračal. in pravi v pismu prijatelju "hja, lepota dejansko ni nič drugega kot fikcija imaginacije. če se hočete prepričati o tem, poglejte si najlepšo roko pod mikroskopom. pokazala se vam bo "strašna"." fikcija imaginacije zdej se bom počas lotu geometrije... ups, mislem, etike... tko, da se zna nardit, da bojo zgledali moji posti kot od nekoga iz srede 17. stoletja takrat se po vsej verjetnosti niso drli Ooommmmmmmmm, ampak aaaaaaammmmmmmeeeeeeeeeeeeeeeeeeeennnnnnnnnn

mene ne bi ne vem kolk presenetl, če bi se za vsem tem reševanjem sveta skrival en navaden egotrip pa še to bi reku, da je treba začet pri seb in druge pustit, da se sami naglihajo kolikor se pač naglihajo... s tem, da jim s svojim delovanjem/nedelovanjem dajemo ideje, zglede itd. bla bla bla. svoboda je vedno v izbiri in ni samo ene poti... kvantna mehanka celo nakazuje na multiverzume, kjer se vse možnosti naenkrat udejanijo. so pa stvari, ki se nam več ali manj intuitivno upirajo... no, v tem je pa skrivnost življenja

Uuhhuuuhhuuu

čak... še nism pršu ke tale je nekje iz sredine... to je qoute quote-a »Pusti nam naše običaje; bolj modri in častivredni so kot tvoji; tega, kar sam imenuješ naša nevednost, ne želimo zamenjati za tvojo nekoristno vednost. Vse, kar je dobro za nas in vse, kar potrebujemo, namreč že imamo. … Sam se lahko za življenskimi dobrinami ženeš kolikor hočeš, dovoli pa, da se razsodni ljudje ne ženejo za njimi, kadar bi jim njihovi težavni napori prinesli samo namišljene koristi. … Ne polni nam glav s svojimi umetnimi potrebami in navideznimi vrednotami.« Denis Diderot napisano v obrambo t.i. azijskih filozofij, tradicij, kultur, pred arogantnim evropskim pristopom... je zimzelen... po mojem bi ga razumel tut "gurač" polnega vozička izpred BTC-ultra-super-trooper-spar-citiya. sam da šteka pa je ok... pol ve zakaj gura

tole še napišem pol grem pa spat ampak, a veš... ko mam na jeziku... pa sam tolk, da te zrajcam, sej ni druzga... to je naš problem in si ga lepo opisala. in ker ravno berem strategije osvobajanja, postam začetni quote, ki govori prav o tem: "Le popolni človek je sposoben pohajkovati v svojem času, ne da bi se pustil speljati vstran. Sposoben se je prilagoditi ljudem, ne da bi izgubil sebe. Nobeni šoli se ne pridruži, pa vendar ne zavrne nobene misli samo zavoljo tega, ker izvira od nekoga drugega." skratka... ni za obupat... lahko noč

ne razumem dobro vprašanja. ali misliš to, da če nekdo dela nekomu dobro potem mora obstajati ta, mogoče včasih tudi nebodigatreba, ki je prejemnik te dobrote ali misliš da se enostavno ne moremo izklopiti iz tega kroga "kolikor dam, toliko dobim" ali kaj drugega meni se zdi, da je dandanes v bistvu zelo težko dajati, ker je vse tko zlo specializirano. če hočeš preživet, potem si v sistemu, ki te po sistemu ponudbe in povpraševanja (ok, večina nas rečmo) plača ravno za reprodukcijo in ti ostali prosti čas ne zadošča za ne vem kakšna blažena dejanja. greš domov iz šihta in ker se ti mudi še koga pohodiš vmes... no, enako so mi specializirani oni prostovoljci. že takoj ena huge organizacija zadaj, da se ja počutiš nebogljenega ko oni uradnik v kafkovem romanu. edina zadeva, ki se mi zdi, da jo včasih izkoristim je pač ta slučajnostna/priložnostna dobrota. nekomu nekaj daš oz. narediš, pač, zato ker se ti zdi to prav. se niti ne počutiš ne bolje, tudi ni kakšnih kalkulacij zadaj. to je najbolj... po mojem...

tegale moram postat... »Ena najtežjih stvari na svetu je delati – ne da bi mislil na žetev svojega dela; pomagati človeku – ne da bi pomislil na to, da bi ti moral biti ta za pomoč hvaležen, opravljati neko zaslužno delo – ne da bi računal na to, da ti bo prineslo čast in slavo ali nič od tega. Največji strahopetec postane pogumen, če ga ljudje hvalijo. Vsak tepec bo zmogel junaška dejanja, če čuti, da ga družba občuduje. Toda če nekdo nenehno dela dobro drugim v korist, ne da bi pričakoval od ljudi priznanja, opravlja največjo daritev, ki jo je človek sposoben.« Swami Vivekananda

pol maš ti res cifro mater... sam kaj čem s tako babnco... sam del bi meu z njo