“...je še ena resnica, katere poznavanje se mi zdi zelo koristno: in sicer, čeprav je vsakdo od nas oseba, ločena od drugih, in se zato njegovi interesi na nek način razlikujejo od interesov preostalega sveta, je treba imeti v mislih, da sami ne bi mogli obstati in da smo dejansko eden od delov vesolja, natančneje, eden od delov te Zemlje, eden od delov te države, te družbe, te družine, s katero smo združeni prek svojega bivališča, s svojo svečano prisego, po svojem rojstvu. Pred posameznimi interesi svoje osebe je treba vedno dati prednost interesom celote, katere del smo; toda z mero in razsodnostjo, kajti zmotno bi bilo izpostaviti se velikemu zlu, da bi svojim staršem ali svoji deželi priskrbeli samo majhno dobrino; in če en sam človek velja več kot ves preostanek mesta, ne bi imel prav, če bi se hotel pogubiti, da ga reši. Toda če bi se ozirali samo nase, se ne bi bali povzročiti veliko škode drugim ljudem, če bi menili, da bomo pri tem pridobili zase kako drobno ugodnost, in ne bi bilo nobenega resničnega prijateljstva, niti nobene zvestobe, niti nobene kreposti nasploh;” descartes