Kar se umetnosti pa cene tiče... tako kot trgi ne ločijo med salamo in computer science tudi ne ločijo med npr. uporabnimi proizvodi (recimo temu tako) in stvarmi, ki se tičejo umetnosti. Umetnina povzroča določena ugodja pri gledanju, dotikanju, občudovanju, skratka pri konzumiranju, kot npr. salama. Vrednost se pa vedno oz. po večini primerov določi glede na ponudbo in povpraševanje, ravno zato ker noben predmet nima absolutne vrednosti, temveč vedno relativno, glede na povpraševanje. In če stane liter vode en ojro smo na žgočem soncu v puščavi pripravljeni odšteti tisoč ojrov. Sklep... vrednost je vedno v očeh opazovalca, je relativna, je subjektivna... če pa hočeš stvar imet, jo kupit, posedovat, si pa usmiljen na milost in nemilost množice, ki to (vrednost) določa. Ampak po tej analogiji itak profitiramo, ker si najbolj želimo, t.j. najbolj kupujemo stvari, ki so v zgornji polovici zaželjivosti... po gausovi krivulje si recimo stvari, ki jih kupujemo bolj želimo od povprečja in imajo t.i. relativno ceno višjo od tržne... O tem bi lahk napisal roman