nimbus

Oj! Tiana, veš koliko sem že napisal in potem po nesreči esc. Bemo B... Lahko imaš n magisterijev in m doktoratov pa te bodo imeli starši še vedno za otroka, dokler jim boš to dovolila. Ko smo mali, otroci, delujemo tako, da hočemo ugajati staršem neglede na to koliko so nam takšna dejanja všeč. Hočemo le tisto nečimrno potrditev, da smo pridni, najboljši, lepi, najpametnejši itd. No, nekateri otroci to dobijo in so samozavestni (hmmm arogantni?), drugi spet ne in so... Samo upam, da ne delajo ekstremnih neumnosti za tisto potrditev, tisti magični JA! Ko boš pa začela poslušati sebe in počela samo tisto kar si res želiš, boš bila ti, te bodo takšno tudi spoznali in na koncu seveda sprejeli... jim ne preostane drugega. Takrat bo tudi tvoj očka videl, da si odrasla ženska in ne njegova punčka. Seveda proces traja nekaj časa, ampak pride. Jaz sem bil že kot mali froc čisto svojeglav in se nisem veliko oziral na druge in na starše. Takšen sem še danes. Od staršev sem pa šel s svežimi devetnajstimi leti, ko sem šel študirat. Finančno sem bil odvisen, a sem vseeno dosti delal, da je bilo denarja za žure in to. Se spomnim, ko sem šel prvič z nahrbtnikom od doma, me ni bilo en mesec domov, pa sem imel s seboj samo zobno ščetko in nekaj malega za oblečt. Seveda me je mati karala, kako to da ne poklilčem, kaj dogaja itd. Pa sem rekel, ti bodi vesela, da te ne pokličem ker, ko te bom bodo slabe novice. Ej, ful hitro se je navidla, da bo zvedela od mene stvari takrat, ko jaz hočem in da me ne priganja kdaj bom prišel domov. Pridem ko pridem in takrat se imamo lepo. Kaj sem še hotel? Ko živimo življenje, gledamo stvari, ki sem nam dogajajo okoli nas in s tem dobivamo določene precepcije o življenu. Zato je dobro, da spoznavamo tudi tisto, kar ni del našega trenutnega življenja a bi morebitno lahko bilo, pa se tega sploh ne zavemo. No, trenutno berem knjigo od Bukowskega - Faktotum, pa ti povem, da se mi samo smeji, ko jo berem. Mogoče najdeš notri idejo kako se osamosvojiti... pa-pa

He, he, bereš misli. Potem jo pojem še preden pridem domov

Sem že zadnjič naletel na tole temo, pa se nisem nič spomnil... čeprav vem da imam kar nekaj takšnih ali drugačnih... Včeraj sem se pa spomnil na forum, ko sem to "obsesijo" dejansko počel. Namreč, vedno ko grem v trgovino in nabavljam kruh pa tisto kar nameravam zraven jesti itd. moram vzeti še sirovo štručko. Ta mala, okusna štručka me je zasvojila davnega leta, ko sem bil še v osnovni šoli in od takrat naprej se ji ne morem upreti. Nabavim vedno dovolj... ne bi bil lačen, če je ne bi kupil... ampak nikoli ne kupim kruha brez sirove. He, he, verjetno je to mnogim strange a zame le vsakdanjost. That's just the way it is... pa-pa

Vrba He, He, kako že pravijo... iz tvojih ust v božja ušes.

Vrba Hmm, kaj sem mislil s tem da se zaposliš z nečim drugim? Predvsem to, da vključim možgane in poskušam delovati na normalen način. Pa ne vprašaj me prosim, kaj je "normalno" Itak človek deluje na več področjih v svojem življenju. Tu mi pride na pamet "All the World's a stage" od Shakespeara. No, v takšnem težkem obdobju, ko ne vidiš daleč naprej, se čuti vpliv tudi na ostalih področjih, kot so delo itd. In si seveda škodujem, če se predolgo pobiram. Zato je pomembno, da ne razmišljam veliko o njej (misli pogojujejo počutje), ker se pri tem počutim prevarano, izdano... sem jezen. Vendar sem ugotovil, da se imam vsaj toliko rad, da si poskušam pomagati. Ni lahko... a gre na boljše. Glede na to kakšen januar je za menoj sije v Februarju sonce. Je pa res, da sem spoznal novo osebo (opa, ni nič, samo prijatla... kolikor sva lahko v takem kratkem času), ki mi pomaga speljati misli stran od nje... enostavno pač sva! Veš Vrba, sva bila dolgo skupaj in sva se imela rada, a je prišel trenutek, ko je hotela nekaj drugega. Sedaj, ko pogledam nazaj imam občutek, da je prav tako, ko se je dogodilo in da morava enostavno naprej. Lahko bi končal z "Tisto kar me ne ubije me krepi" pa ne bom

Sončna Vila... jaz sem s teboj

Mick...bom

Ok. Thanx za spodbudne besede. Zdej sem bil deset dni na oddihu in moram priznati, da je res pasalo. No, tito kar je, pač je. Tista od Volka je res praktična in na videz všečna... no, pa malo težje izvedljiva... pač nisem tisti, ki bi skakal iz cveta na cvet ... vsaj do sedaj nisem. Ej, kaj me je najbolj pritegnilo, ko sem bral vaše poste in vse te izkušnje, ki so že za vami je, kako si partnerje lastninimo in kako v bistvu izgubimo svobodo, ko stopimo v zvezo dveh. Zakaj je partner (npr. jaz) razočaran, če spi njegov partner (npr. ona) z drugim? Ali je to egoizem? Je ljubezen egoistična? Ali potemtakem sploh obstaja platonska ljubezen? Ali pa res tista a la Romeo & Julija? Ali je to naravno, da smo takšni ali bi lahko veselo živeli (beri brez egoizma in ljubosumja) tudi v poligamni skupnosti. Mislim... Ta ljubezen je res hecna... kar neki... No, če se komu odgovarja, lahko tule malo zafilozofira pa-pa

Mushi... Sončna vila... Se strinjam.Veš ne gre za to, da bi ji jaz ne odpustil, ali pa da jo hotel na vsak način nazaj. Jaz ji odpustim... vem, da je samo človek in se je pač zaljubila in... Gre za to, da jaz ne morem reči kar adijo (mislim v srcu)... potreben je čas. Poznam kognitivno teorijo.... situacija.... kar misliš.... tako se počutiš. Pa sem rekel, samo teorijo. Težko je pa to v praksi izvajati (vsaj v tem trenutku). Vem, da bo treba iti skos to in vse... želim si najboljše... v srcu si govorim: Kar me ne ubije, me krepi! No, vsekakor hvala za izkušnjo. Knjigo bom pa poiskal v knjižnici... itak. Sam čez neki cajta, ko bom sposoben brati in razmišljati. srčkan pa-pa P.S. super ste

Marsa... Bigm... Je zagotovo... ravno zaradi tega boli, ko veš, da je 100% in potem bereš to zamolčano iskrenost. Ja, moram iti naprej... vklopiti razum in glavo, da si ne nakopljem zmede. Hvala za spodbudne besede

Almira...

Ta teden zvedel, da prevaran v ljubezni... Kak sem razpizdjen, kako je lahko ljubezen tako egoistična, kako bi zagrabil celi svet in ga prebavil v trenutku, kako bi zgrabil najbližjo žrtev in ji zavil vrat, kako bi zakričal!!! Vem, da bom samo jokal. Ljubezen je slepa in le v takšno verjamem...

Marsa

He, he, jaz ga pa rad igram. Zdej je kul, ko lahko preko neta igraš dopisni šah. Tako igraš več partij naenkrat... eno z američanom, drugo z Indijcem tretjo z... Pa dobiš nasprotnika, ki te v "n" potezah čisto sesuje.... a ne vzame volje

Aliana to je na podlagi statističnega vzorčenja. Kot pri maturi... toliko in toliko standardnih odklonov pri normalni porazdelitvi sem in sem... pa se izračuna. Paradox mojega posta: laž - še večja laž - statistika pa-pa

Ja, Aliana sem vmes že pogledal ta sajt.... drugače sem pa že kot nadebudni študent hotel iti tole pisat (s kolegi), ampak nevem... imaš idejo in če jo ne gojiš ti pobegne iz glave. To bi šli tko malo za hec. Sem pa gledal ja, imajo kao svoje partije in to... dogodke, pa debatirajo o problemih... to se mi zdi v redu. No, okej so omejeni... amoak vsaj debatirjajo. Je pa smešno (sem gledal slike z neta), nekateri pivo in nekateri čaj zraven... mislim, hotel reči, da so zbrani ljudje iz vseh vetro. Test je pa kao samo grafičen... že to mi sumljivo. Ja Marsa se strinjam. En primer. Imam kolega, ki npr. ful dobro razmišlja o zadevah, ki se na tičejo... od družbenih zadev do kulture. Mislim, debatirava u nulo. Ko sva pa enkrat igrala šah... ej, mi je pa tako nelogične poteze delal, da me je minilo. Pa je šah logika in koliko potez vidiš naprej... vizija in to. Skratka, ne more mi kar en psiholog reči, ti si pameten ali neumen, ker je tudi ful odvisno kako se počutiš tisti trenutek. No, tole spada v zlato ribico, a bom tule izkoristil. Ne želim si ogrom EQ, želim si predvsem stabilnega pa-pa

Uf, same pametne punce Ej Aliana, koliko pa plačaš za ta test. Kolikokrat se izvaja... dej malo napiši o tem. Drugače pa, ko boš iskala službo ne bluzi, da si pametna. Vprašaj se, ali takega ers potrebujejo? Malo v razmislek. Je lahko le tvoje skrivno orožje... Veliko kakršnihkoliže kujev še naprej

Ej MUCAMICAMACA sej vemo, da IQ ni znanstveno priznan kot mera inteligentnosti. Pa EQ itd. To so neke aproksimacije. Gre bolj za igro in kratkočasenje, če se ti da odgovarjat. Ko sem ga pisal za štipendijo, ni bil keč v tem, da so vprašanja težka (npr. koliko m/s je svetlobna hitrost - si obkroževal ) ampak veliko jih je bilo in zelo malo časa. Če si za tega na neti vzameš pol dneva boš mela IQ 200 No, veselo reševanje... pa-pa

TU Marsa.... Skromnih 126. Pogum in vztrajnost vsem, ki se ga nameravajo rešiti do konca. Jap, v angleščini... pa-pa

Svet, ki čaka, da se bo rodil Scott Peck Meni je odprla par novih pogledov na situacije v družbi, službi in družini. Tip je psihiater, pa se nima za Boga... vanj verjame. pa-pa

Preprosto: NE!

Tako kot dajati se moramo naučiti tudi sprejemanja. In tista oseba, ki se ti zahvali (pa rečmo da trejič) se bo lepo in dobro počutila, če boš ti zahvalo sprejela. Sprejmi, kaj te stane?! Isto je npr. pada dež ampak tako malo, da ne potrebujem dežnika (čeprav pride prav, get it?) in mi ga prijateljica ponudi. Če ga vzamem se bo ona dobro počutila, ker bo mnenja (kar tudi drži) da je naredila dobro delo in pokazala ljubezen do mene. Jaz to ljubezen prejemem. V drugi okoliščini jo dajem. No, in nekateri imajo pač večjo potrebo po dajanju (zahvalo pojmujem kot dajanje saj je namenjena nam) in več dajejo in se zahvaljujejo. He, he, donc se mi ful piše... Nimbus attack. pa-pa

Ja, ponavadi sploh nisem tisto kar sem. Kar hočem biti boljši in ne vem kaj in potem pade v vodo. Sam ker znam plavat, pridem zmerom na suho, čeprav že nekaj časa nisem več na "suhem"

Sara, ne vem če ti tu sploh še kej čekiraš al ne, ampak bom vseeno napisal mojo izkušnjo s tremo. Mogoče še komu pomaga. Skratka, jaz sem imel tremo in jo imam še danes, ampak veliko, veliko manjšo. spet, tisti, ki reče da nima trem laže. Vsak jo ima in dobro je tako. Malo treme je samo vzpodbuda, da se npr. dobro pripraviš na nastop, da predelaš vsebino in stvar razumeš. Ne mislim to v smislu, da razmišljaš kako se oblečt in še druge drobnarije. Obletč, razmeram primerno. No, jaz sem se s tisto tapravo tremo srečal na faksu. Vsak semester same predstavitve in potem vprašanja itd. Pa imam naslednji proces. Tik preden začnem mi bvse fali. Suha usta, nervozen, srce bije itd., zato dvakrat do trikrat globoko vdihne in izdihnem preden začnem. To je dobro, ker tako ne začneš z jecljanjem, ker si "nadihan". Sej veš, ko jecljaš in hlastaš za zrakom. Potem, ko pa tako lepo začneš in gredo besede same od sebe ven, ti pa že ugaja, kako dobro predstavljaš, dobiš samozavest itd. Vendar je pomembno, da se ne zmedeš... poskusi biti fokusirana na govorjenje in ker se dobro pripraviš, ti vsebina ne sme biti problem. Jaz sem imel enkrat predstavitev neke strokovne teme pred tristo folka v taki večji dvorani z mikrofonom in to. To je bilo zame prvikrat (pa tud zadnjikrat) in me je malo skrbelo kako se bom znašel. Ampak potem, ko je nastopil moj čas je bilo fenomenalno. Prav dobro se počutiš, ko padeš not. Med občinstvom serm si izbral eno prav luštno dekle in si nisem mogel kaj, da ji ne bi vse razložil. Gledal sem naravnost (amoak ne neprijetno) vanjo tako, da je bilo njej nerodno. To je tudi nasvet, če te motijo pogledi pri javnem nastopu. Poglej nazaj in prav njim razlagaj, ker te gledajo zato, ker jih stvar zanima in ne zato, ker imaš nevem kaj nevem kje. Veliko ljudi si pomaga tudi, da se gleda v ogledalu in pač govori, kar ima za predstaviti. Moram reči, da meni to ni šlo... ko sem se zagledal v tej situaciji nisem ostal resen. Ampak keč je v tem, da se gledaš v oči (pa čeprav so samo tvoje) in si vseeno skoncentriran na vsebino. Še bolje je, če imaš prijatelje, ki vedo za tvoj problem in te poslušajo in to (brez zajebancij). Obstajajo pa tudi tečaji, ker se učiš javnega nastopa (Hvalica pravi, da je to prirojeno, veliki svetovni strokovnjaki pa pravijo, da se lahko tega naučiš - komu verjameš je tvoja odločitev) in te "instruktor" namerno spravlja v zagate, da se jih naučiš reševati. Ampak so svinjsko dragi... Upoštevaj pa zlato pravilo:"Raje ostani tiho, če nisi pripravljen. Pozoren poslušalec bo ugotovil, kdaj glumiš"

Ko je ravno novo leto (pa tud ne samo zaradi tega) sem si obljubil, da se bom potrudil v naslednjem letu za boljši svet. Pa bo pol eno šestmiljardinko boljši...