nimbus

js sem pa mal zmeden kar se knjig tiče. . . . polno sobo jih imam pa ne vem kje naj začnem. pa še počasen bralec sem. bom mogu it k onemu freehajkerju, da me nauči hitrega branja. po pa bo. trenutno... filozofija in psihologija joge. to je glih za mene. joga predstavljena na analitičen način. za nejeverne tomaže nea boljše stvari.

"Kritični um je prekletstvo. To ni božji dar, božji dar je neumnost. Neumni ljudje so srečni. Če pa analiziraš in premišljuješ, si obsojen na nesrečo. Ampak saj sem vam povedala, sama ne iščem sreče. Iščem vladavino Zakona." Vesna Godina, Mladina, 27, intervju, str. 37 Me prav zanima če je študirala kantovo kritiko praktičnega uma. In koliko je bil Kant nesrečen u opče.

heh, poznam u bistvi sam ta komad o nje. in odkar sem ga davnega leta še v prejšnjem tisočletji slišu, sem ob njem sposoben jokaz na ukaz. tisto akslovo zavijanje pa še kočevski rog ne prenese brez posledic. kako naj imam raje aksla ko sheryl, bemo boga.

ja, sam to pa res. če rečeš DA bo reku NE, če rečeš NE bo reku DA . . . če rečeš DANE bo reku NEDA ko pa rečeš no mako, sej maš prou, se bo postavu pa v absolut in dejau... jah, čist udvisn.

".. in sploh naj te čisto upravičeno pretrgana navada ne prisili v smer te poti, da se ne zgubiš v ne-videčem zijanju in hrupnem slišanju in v jezičnosti, temveč se ločujoč odloči, s tem ko v eno zbirajoč postaviš predse kazanje mnogoterih spornosti, ki sem jih navedel." Parmenid

Sartre je imel ful oboževalk. In glede na to, da mu je ena uč vedno uhajala drugam, si ne morem kaj, da si ne bi predstavljal nezvestobo do celostnega integralnega pogleda. Ampak po drugi strani, Antoninus, se je ravno Beavouirjeva zavzemala za neodvisnost žensk od moških (feminizem) in ji je v tem smislu sam Sartre predstavljal domač teren za prakticiranje teorije. Takrat se je zbirala intelektualna smetana po pariških lokalih in za tako znanega človeka si skoraj ne predstavljam, tudi če bi se upiral z vsemi štirimi, da bi imel monotono spolno življenje. Čeprav po drugi strani, se mi zdi, da je precej let živel pri materi. Tu dragi kolega, pridete pa spet vi na vrsto; neusmiljeni psihoanalitiki in globoki poznavalci temin človeškega duha.

she's got eyes of the bluest skies, as if they thought of rain

Verjetno res ne. To je itak zraslo na mojem zeljniku. Se pa spomnem nekje v enem seminarju, da piše o razliki med ugodjem in udobjem. In verjetno res ne dela razlike med duhom in telesom, saj je (tudi nekje zasledil) v določeni meri hajdegerjanec, zanj pa vemo, da je skušal misliti predplatonsko misel brez podvojitve sveta s svetom idej in brez kartezijane delitve na res cogitans in res extensa. Sam varal pa ni. Celo obratno. On je bil protestantskega porekla, ona pa krščanskega. In da ne bi bil ogenj v strehi, se je prekrstil v RKC, kar bodo z navdušenjem sprejeli tudi cerkveni očetje in dušni meceni tegale foruma.

Mislim, kaj naj rečem? Spet en dober post. Se vidi, da se spoznaš na stvar, poleg tega pa z intuicijo in lastnim doživljanjem dopuščaš odprtost v neskončnost. To sem pogrešal pri idealnem jazu v prejšnjih postih in sem mislil, da to bolj rigidno razumeš. Seveda, psihoanaliza je nek zelo grob zemljevid in pripomoček, ni pa to znanost razlaganja vzrokov in posledic, ker nam je esenca človeka še zakrita. In pri psihologiji me je vedno motilo, da hoče biti znanost. To je verjetno njen kompleks v trenutnem načinu pojmovanja sveta, ko je neznanstvenost degradirana na paberkovanje, govoričenje in opravljanje... poezija, kot summum bonum človeštva, pa na sentimentalno hlipanje melanholika. Torej so ideali kot referenca, da nekaj sploh spoznamo za ugodje. Če ne bi imeli ideala bi bili nesposobni čutili ugodje. Je pa pri lacanu razlika med ugodjem in udobjem a ne? A je mogoče to v tem smislu, da je udobje bolj povezano z neposrednim čutnim zaznavanjem (kao, kavč, čips, fusbal, pir ), ugodje pa z našim psihičnim ustrojem v povezavi v idealom? Tu bi se lahko navezal celo na varanje. Ker varanje bi po drugi strani lahko bilo udobje in ugodje.

Samo od kje dobite vi ideal jaza Tisto kar ima analizand za ideal jaza, ima analitik za psevdo jaz in obratno. V teoriji ste postavili ideal, ki ga pa v bistvu nikjer ni in potem se to aplicira na prakso. Čisto možno, da nimam ideala jaz, ker na tole zlo skeptično gledam. Idealni jaz ne more biti drugega kot dogma, ki jo prevzamemo. In ne vem zakaj naj bi bilo nekaj, kar imamo mi za resnično vendar samo na sebi to ni, bolj pomembno, trdno in na koncu tudi resnično, kot nekaj česar nismo prevzeli in se v naši zavesti pojavlja samo kot manko, zareza, shiza Edini razlog v prid prvi varijanti vidim v primeru, ko večina prevzema kao idealni jaz. V tem primeru je tisti, ki ga ne, pač črna ovčka z vsemi problemi. Kar pa še nič ne pomeni. Psihologije ravno zaradi tega ne jemljem resno, ker o stvareh o katerih ne moremo govoriti, čisto preveč eksplicitno in posamično razlaga. To je isto, kot da bi z jezikom razlagali jezik. Kot, da je svet sestavljen iz subjektov in objektov, jezik pa iz besed, ki so samo kazalci in etikete za stvari. Pa vemo, da temu ni nujno tako. Všeč mi je pa ona razlaga obrambe z racionalnostjo. Kao, nekaj se zgodi in šele potem iščemo racinalne vzroke, da nekaj opravičimo.

to je prou dokaz za to, da je tvoj okus (kot okus vsakogar) privzgojen, del kulturnega miljeja posameznikovega okolja. če bi imela rada dlake kot take, potem bi bila najbolj zadovoljna z jetijem. ampak ne, fotr je biu kosmat po nogah, prsah, pod pajsko... po hrbtu pa ne. in ker se te zadeve spreminjajo, se spreminjajo tudi okusi.

Je pa vseeno razlika. Če učenec ostane buhtelj, si učitelj ravno ne bo rezal žil. Če ti pa debelušen menedžerček pade v večni prepad, ti ostane marsikatera neprespana noč. Je pa dobra fora tole z učiteljem, vladarjem in analitikom. To je potem kao božja pozicija. In itak da je... vsi trije se morajo delati, da vedo zakaj se gre na tem svetu in univerzumu v obče in vsi trije morajo za svojo uspešnost postopati dogmatično. Antoninus... tisto o simbolnem, imaginarnem in realnem je zame prezahteven post.

"...in David Kolb’s words, ‘that there is within philosophy a thinking that conditions its activity but does not operate"according to its rules’" from Radical thinkers: Heidegger

a veš, da sem hotu v oklepaj napisat da pišem v svojem imenu, pa sem si mislu... eh, sej ne bojo kompliciral. torej... ja, verjetno maš prav.

ja, sej vara človek samega sebe. zato sem omenil oči, ki so po svoje omejene in nam ne dajo uvida v bistvo realnosti. ampak po drugi strani kreirajo naše dojemanje sveta. ta svet pojavov je za nas edini resnični svet. in ta oseba, ki ji rečemo partner, je naša edina poznana ljubezen. od tu dogovor (ker nimamo uvida v absolutno) "prosim bodi iskren/a". ko bomo bili pa bogovi, bomo meli pa orgije pa svinganje pa šta očeš...

ojoj, težko vprašanje. varanje razumem kot neizpolnjevanje dogovorjenega s tem, da se pogodba obnavlja iz dneva v dan. torej, če te ma rada danes, ni nujno da te bo imela čez eno leto. vse lepo in prav. samo naj pravi čas pove in gre. v bistvu razumem varanje v pravem pomenu besede same. varajo nas same oči, ker nam lahko predstavijo svet le v določenem svetlobnem spektru, določene ločljivosti itd. torej, iskren odnos. ni tu posredi samo seks. tudi če ti govori o nekih stvareh, ti resno vzameš in integriraš v svojo predstavo tega človeka, v bistvu ti pa nabija tja v tri krasne. je pa res, da ne obsojam varanja, ker vem da človek ni popoln. popolni bomo ko se bomo rodili kot bogovi. tko nekak no...

ja, filozofija je res taka jeba. ampak vseeno, dajmo se potrudit. torej... odvisno od tega ali ga fa*a od srca.

stara zaveza je židovska zaveza. njihove postave se tičejo predvsem mesa in ne duha. in zato vidiš žideke ko ob sobotah hodjo po hofi tolko korakov naprej potem v desno tri mišje korake, se dvakrat priklont, mal k zidu pojokcat in buhobvari, da te vidjo delat. te pri priči prbijejo na križ. v pondeljek pa že lahko hendlaš z oderuškimi obrestmi, se obnašaš arogantno kot samo oni znajo in nasploh živiš v iluziji, da ti to vse naklonja bog zato, ker si bil priden v izvrševanju božjih postav. te so padle mojzesu na glavo v pamtiveku in so ble verjetno koristne za tisti čas, za danes so pa ideologija a la grande. no, pol pa pride krist in pravi, da ni greh če počneš grešne stvari, temveč, da je še večji greh če te na to napeljujeo misli. ker, nekako se zdi, da so misli (čeprav ne izvirajo nujno od nas - problem svobode) tiste, ki se realizirajo kasneje v dejanju. no, od tu potem tisto, da če te zavaja levo oko, ga izrezi itd bla bla bla. torej, če te ženska vara tako, da se daje dol z drugim, v sebi in v mislih si pa ti njen prvi in edini, in počne tisto zaradi nekih zunanjih okoliščin, to niti ni varanje. če pa je v drugega zaljubljena, te pa vara po duhu , in seveda te bo potem varala tudi v mesu. ampak to nema veze. mi iščemo vzroke. no, naslednja stopnja je pa metafizično varanje. ampak o tem kdaj drugič.

xyz... tebe bojo kmal nagnali iz te teme, ker si preveč filozofski.

to, da je gnezdo na drugem mestu nam gre verjetno kar precej na roke pol. sicer vem, da ne padajo na lepe učke, ampak vseeno no... moraš dati nekaj upanja tudi onim z majhnim in mehkim. in da padajo samo zaradi seksa. ne vem, ne vem. mislim, da se zgodi še hujše. ženska se zaljubi. in pol se ne gre za varanje po stari zavezi (zaveza postave) temveč za varanje po novi zavezi (zaveza duha).

ne bi se šou tu indukcije. tej kolegici to očitno veliko pomeni. nekaterim pa kaj drugega. ampak se pa strinjam, da bo šla tam kjer bo maksimirala tisto, kar ji največ pomeni. sej, v tem sem imel v prejšnjih postih problem. to je definicija ljubezni o kateri tu govorimo. maksimizacija nečesa. isto ko dobiček in tko. ni zdej, da bi se zgražal nad tem, je pa fajn, da to vemo in ne živimo 24/7 nekje med oblaki, ampak si sam privošmo mal creme de la creme. ker... slej ko prej pade cigu na glavo in takrat je fajn, da imaš čelado gor. ja... razlika... pol pa hiška pa topla voda pa suh kruh.

še dobro, da imamo razliko, da nam pove kje "zahudiča" so razlike. a nede men se ta mnenja tule tut hecna zdijo. kao... der mensch denkt, der gott lenkt. stereotipi kako in kaj. še najbolš bi blo, da bi mel ljubezen na žetone. tri barve. mlačna, povprečna in strastna... ljubezen namreč. če maš vpisan doktorat pač vzameš mlačno pa je. in hodiš s srednjedolgim nosom naokoli... in doktoratom. js vzamem hiško. pa sej bi kdaj tut koga povabu . . . na toplo vodo in suh kruh.

"Zato je nujno slediti, tj. držati se zbornosti v bivajočem; medtem ko logos bistvuje kot zbornost v bivajočem, pa živi množica kar tako, kakor da bi vsak posameznik imel svoj lastni razum (smisel)." Heraklit iz Uvod v metafiziko, Heidegger

ok, naj ti bo . . . k si glih ti a ne.

stavek začneš tako in samo tako, da se sklada s svojim koncem, ki ga hočeš posredovat. daješ videz, da nekaj govoriš, poveš pa nič. torej hermenevtika. ker je rdeča kapica way too advanced, ravno zato in samo zato, je večina ne razume. a vidiš, sej ni tolk težko.