nimbus

ja aveal, ta človek je biu pa tko milega in blagega značaja, da si ne moreš mislit. pa so ga preganjali ko kakega satana.

sem mal gledu na konc... je tam splezala po stolu na tribuno, sem se že ustrašu da bo po tleh zletela. jutri mogoče mal finale pogledam. a zna bit to "ornk" bitka, al se že več al menj ve ker bo zmagu? v polfinalu sem mal nadala pa onega srba gledu, pa je biu nadal enostavno premočen. prav tist...

si premalo časa na forumu... no, ampak če moram temu že taktika rečt, potem jo furam že neki let in je (v smislu taktike) totalno neuspešna. lahko pa jemlješ moje stavke, kot dejstvo resnice s priokusom samoironije torej... če en mesec ne bo na moji kontracepciji nič novega ali "no, dejte punce, naj se me že ena usmil"

ja... jst sem včasih uporablju olagume. zdej jih pa nič več.

mater, je kr prdišal js pa pašto u lonc pa do zdele spau ja, ko ga/jo vidiš pa slišiš. pa se mal za roke držiš pa objemaš. sončk tut teb when a man loves a woman

crkavam na tole... ministrant pol si ti celo starej od mene, bemoboga ja, platonska, platonska. pa sej ravno v tem je keč. to premika skale in gorovja. ne pa seks. je mat mogla klicat u šolo zakaj tolk pozn domov hodm, ker sem najprej njej nesu torbo domov. čeprou čist, čist, čist taprvič je blo v vrtcu. je pa tko, a ne, če imaš svobodnega in odprtega duha, se hitro zaljubiš (pa ne zatreskaš), ker ljubezen je domena duha. če si pa anksiozen, tesnoben, zaskrbljen pa pač ne. in otroci so odprti ko najširnejša livada in velikokrat tudi najboljši sogovorniki. pol k smo pa stari, smo pa enostavno dolgočasni. lite felge, položnice, pisarne... končno mal sonček posjau... materstumater... grem izkoristit tole. lords of bikes

ja, ne da bi bla ti homo sam vidim , da se za tenis zanimaš zlo, zato no fajn, men je en tenisač govoru, da so povečini lezbijke. js ne vem a zato k ga ne šmirglajo al zakaj če bi biu dedek mraz bi ti prnesu tri rodicke za nov let... bi mela rodick-overdose nasledn dan bi rekla pa: "oooo, se morm pozdravt. mam tazga mačka od tega rodicka. nucam enga zdravga slovenčka in eno lepo svetlečo felgo." mals e zezam

hmmm... zdej pa mene zanima ker letnik si ti (sej vem, da ne boš povedala ) ker... ker, jst sm se prvič zaljubil petinosemsetga prvi dan šole, prvič stopu v razred in je sedela tam in me čakala. sam ta spomin je grozljiv zastopš... to bi mogl že zdavn zbledet za foro... jo ravno zadnjič srečam v eni bajt, ko ona zdej tam kao dela (baje), jst sem meu pa ene druge opravke, ampak jo nisem opazil, ko gremo po štengih (sem neki enmu razlagu), pa čutim en pogled naliman na hrbet, se obrnem in se ujameva. se sam zareživa. mislem... se sliš limonadast, ampak tko je blo... kaj čem zdej, lagat evribadi laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaavzju hir

ti moreš to vedit. a je res, da je lezbijstvo (homoseksualnost) med tenisačicami precej razširejno? (čist tko... BTW)

Če se bom pa še s tem začel ukvarjat, potem pa vlagam Vrhovni Božji Vladi amandma, ki se tiče petega člena Vrhovne Vesoljske Resolucije, s katerim bi zemeljski dan podaljšali na najmanj 36 ur. Tako bi lahko vesoljno ljudstvo, tj. brihtne buče, ki o tem pišejo, upravljalo z atomsko centralo, nuklearni fiziki bi lahko šli pa na zavod za zaposlovanje.

Les miserables Nesrečniki s kufri ob cesti stojijo, nesrečniki s kufri v pisarne hitijo. S zamaščenimi obrazi S praznimi pogledi. S kufri nam pamet solijo, S kufri se sami sebi lepi zdijo. S kufri nas po glavi, S kufri tudi pokopali. To ni političen song, to je metafizika nesrečnikov… Tako prvih, kot drugih.

ooooooo šit. no, tej je blo ime pa kristina itak, da se spovnem. valeta. slemerji. ojoj... no, oni "seven seas" je biu par let prej...

that's easy. marginalnost, nenavadnost, ne..., ne..., ne... mater, sem raje kar nehu. ker tkole "negativno" (niti to niti ono) se ponavad samga boga definira no, zdej pa zares. moja druga privlačnost je sam bog, absolut, whateveryounameit. tisto v meni, ki mi pravi samo, da JE in popolnoma nič drugega, je takšen rajc, da hočeš s samo fizično aktivnostjo pripraviti telo, da bi poslušalo šeste čute ali pa svojo misel skoncentrirat na čisto metafiziko. ne vem... neskončnost, popolnost, absolutnost. ah, jebi ga... sem pač preambiciozen. sej, k bom meu pa dost, si bom pa lito felgo kupu in jo bom lepo glancu... pa bo mir.

ojoooj, dooooooolgooo, doooooooooolgooo... so sam še fragmenti ostal. pa ta pesmca ***

kaj, a zdej si naj pa še tepih pobrijem, bemoboga ja, privlačnost. vam jaz povem o svoji privlačnosti. neskončno me vleče v divjino, v puščavo, v nikamor... pa se ne zezam. ko, da me tam nekaj čaka. v čisti neracionalni ekstrem. hočem ravne širjave do amena, nič, nič, nič, popolnoma nič daleč naokoli. kakšna puščava taklamakan al pa gobi je ena varijanta. druga pa plato tibeta. pa avstralija... alice springs. in to bi si postavu šotor in se ne bi mrdu niti za centi. pa da ga jebeš. to je tisto, ko skušajo narediti umetno inteligenco in potem pravijo, da bodo robota izenačili s človekom. jaz pa pravim, da bodo človeka izenačili z robotom. na iste impulze reagiramo na iste načine in ker nam telesni afekti narekujejo voljo, si v njeni izpolnitvi celo domišljamo, da smo svobodni. ma... ne nadaljujem. sam ne me zdej nazjat... si napisala:"mene zanima..." in to ni psihološki profil. zame si ena izmed največjih ugank tega stvarstva. tko, kot vsi ostali.

uuuuu, na to pesm sem biu pa nekoč zaljubljen barbi je bla *** buldožer: denarčke štejem in ko zraste luškan kupček, mu dam en srškan lupček... pol pa spat

pa ne samo to, da kamorkoli greš, da ti to telo nujno sledi in slej ko prej opaziš ta fenomen. če ne drugače se vidiš v kakšni izložbi na znaku za minus trideset celoletni popust. pa te podobe bi se človeš še lahko znebil. glava, par rok, par nog, trup. z njimi se lahko dobro rinem v gužvi, povečini lahko gledam preko ljudi, v kinu ponavadi ne pizdim, če sedijo pred mano in če je kakšen štrajt se mi res ni treba takoj tepst, ker se lahka mal napihnem, mal grdo pogledam tolk, da je ego zglancan in telo celo. ampak to je pa tut vse. tisto, kar človeka najbolj loči v podobi od drugih ljudi, je mogoče bolj (po njegovem sicer skromnem mnenju) neumnost drugih ljudi oz. precenjevanje njegove lastne biti. pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da smo čredna bitja. ko ocenjujemo čredo, tj. človeštvo (vojne, rasizmi, uničevanje narave, podpihovanja, mačizmi, kapitalizmi, younameit-izmi) moramo razlikovati med to samo čredo in njenimi posamezniki, ki jo sestavljajo. in če nam to res uspe in če si znamo natočiti res čistega vina v naše velikokrat pregloboke kozarce, potem se tudi naša samopoda začne topiti, ljudje postanejo pametnejši in dobrohotnejši, mi sami, se pa zaradi vedenja sploh več ne ustavljamo pred izložbami. saj... človeku, katerega ženejo afekti, manjka skoraj vse. nasprotno se pa človek, ki živi po razumu, z veseljem zadovolji le s potrebnim. motrenje izložba pa zamenja z motrenjem neba.

takrat ko so še smrkci žvel... bemoboga ja... k gre devica na morje že tri tedne prej pakira. jst zlo rad pospravlam, ampak najram mam pa pospravlen u glau ker drugač ti ne preostane druzga, ko da marjetic liste trgaš in si govoriš "svet JE, svet NI, svet JE, svet NI, svet Je, svet NI..."

"Ljudi ne premagaš z orožjem, ampak z ljubeznijo in plemenitostjo." Ethica Ordine Geometrico Demonstrata

sem gor bi mogl rodeta in podobne nebodijihtreba prilepit P.S. drugač pa... a clean house is a sign of order and respect

ommmmmmmmmmm

gledam žensko na parkirišču in se čudim. recimo, da človek pri svojih odločitvah uporablja razum in da se slednji nahaja v možganih. poleg tega si prisezimo, da bomo sklepali le na podlagi jasnih in čistih premis in da v tem trenutku pisanja sploh še ne poznamo rezultata, tj. sklepa. torej, če hoče človek parkirati avto tako, da zavzame kar najmaj prostora, tj. da ga v primerni razdalji parkira poleg že obstoječega vozila, ima vedno na voljo dve možnosti in sicer, da najprej obrne volan na levo in potem na desno in vice-versa (govorim o popravljanju položaja na parkirišču, ko ga hočemo premakniti malo bolj levo oz. desno). druge možnosti, dragi moji, ni. lahko bi sicer imeli petnajstdimenzionalno krmilo, kjer bi morali za prvo potezo algoritma parkiranja računati diferencialne enačbe, večstopenjske nedoločne integrale in podobne navlake. ne, za parkiranje človek ne potrebuje matematičnega priročnika... vendar kaj za hudiča pa potrebuje no, in opazujem dotično gospodično. kot lahko sklepate, je zavijala volan v napačno smer. ok, se naredi. ampak ko človek uvidi, da ta možnost ni pripeljala do želenega rezultata, lahko na podlagi nujnosti dualne realnosti (ali najprej levo ali najprej desno) sklepa na rešitev in pravilno parkiranje. to nam omogoča "zakon o protislovju" in "zakon o zadostnem razlogu", tako prvega kot vseh stvari skupaj. no, in tu pride do paradoksa, ki mi predstavlja najtežjo zagonetko ever. dotična oseba, navkljub samo dvem možnostim in realnem spoznanju, da jo izbrana možnost ne pripelje do cilja, še vedno vztraja pri svoji odločitvi. in to še ni vse. glej ga hudiča... oseba je celo vedno znova in znova presenečena, kako to, da ji spet in spet ne uspe. kot se ptič vsako jutro čudi in veseli sonca in ga tako s svojim petjem vedno znova in znova pozdravlja. no, in tako sem po dolgem razmotrivanju in skrbnem pretehtavanju prišel do dveh možnih ugotovitev. prva pravi, da je razum dotične osebe odsoten oz. pomankljiv oz. neaktiven. pravim odsoten (itd.) zato, ker nočem v katerokoli osebo polagati asociacij na "neumnost" in podobne negativne oznake po eni strani, a se vseeno nočem prikrajšati za užitke resnice po drugi. ta sklep sledi iz premis, da je prav razum sposoben logike, katere večji del (99%) sestavlja prav induktivna logika, ki deluje ravno na postopku "poskusi in popravi". druga, prav tako možna in nič manj verjetna, je možnost, da se dotična oseba poslužuje deduktivnih postopkov, ki sicer predstavljajo samo 1% človeške spoznavne zmožnosti, a ker je po gotovosti spoznanj neprimerno trdnejša, se je dotična gospa tako zavzeto drži in ne spreminja svojega algoritma delovanja. najsibo kakorkoli že bodi, moje deduktivno spoznanje je zelo ubogo in se zreducira na "Svet JE" medtem, ko mi induktivna mašinerija naganja možganska kolesca na dilo, katere rezultat je tudi tole ponižno pisanje in če me pogled s ceste ne vara, lahko v svoji neposredni bližini celo vidim, napačno parkiran avto.

PATENT NA ŽIVLJENJE Monsanto je vložil patentni zahtevek na prašiča v 160 državah sveta. Prašiči bodo intelektualna lastnina tega podjetja. Glejte film: http://video.google.com/videoplay?docid=16...56619&hl=en Oglejte si video, dokler si ga še lahko, Monsanto že grozi s tožbami zaradi predvajanja. Če mu bo uspelo uveljaviti patent, bo posledica tole: Vsakič ko se bodo prašiči kjerkoli na svetu razmnoževali umetno ali naravno, bo moral kmet plačati Monsantu licenco, sicer ga bodo tožili za kršenje patentnih pravic. Sledile bodo še druge domače živali. Semena so bila nekoč "večna". Po žetvi so jih ljudje shranili za prihodnjo setev. Zdaj pa je velika biokemična industrija naredila semena neplodna. Vzkalijo samo enkrat, in to je to. Za setev naslednje leto jih je treba kupiti znova. Pred 25 leti je bilo na vsem svetu še najmanj 7.000 pridelovalcev semen iin nobeno od njih ni nadzorovalo več kot 1 odstotek globalnega trga. Danes, po poplavi prevzemov, pa 10 mednaronih biokemičnih multinacionalk, med njimi predvsem Monsanto, DuPont-Pioneer, Syngenta, Bayer Cropsciencie, BASF, in Dow Agrosciences obvladuje več kot 50 odstotkov svetovnega trga s semeni. Pri tem pa imajo genetsko spremenjene rastline do 10% manjši pridelek. Glej: http://axisoflogic.com/artman/publish/article_26789.shtml Namen uvajanja genetsko spremenjenih rastlin je totalno obvladovanje svetovne hrane in s tem pravice do življenja. Poleg tega pa je zadosti ena sama genetska napaka, in vemo, da se napake v tehnologijah ves čas dogajajo, in ogrožena bo prehrana vsega sveta. To se mi zdi neverjetno in nedopustno. Ali je dekadenca človeškega uma res toliko napredovala...? Posredujte ta dopis naprej.!!!!!!!!!! Lp

ne me zdele sprašvat kam s čustvi, ker sem čist pocukran (glej pesem počutja ) kaj bi zaplesau enga dunajskiga na tole, ha šumenje večernih valov in vonj nežnega poletnega vetriča