jaz pa tko pravim. v nedogled z "buci, buci" tut ne gre. in ti mladi pamži nimajo nobenih vrednot več in spoštovanje je obojestransko. in če se s petnjast-šestnaj-itd-letnikom zmeniš, da je ob 10h-11h-itdh doma in tega skupnega dogovora ne spoštuje, jaz vem, da bi šou v gostilno, ga prijel za vrat in ga magari zvlekel domov. spoštovanje otrok si je treba tut prislužit in mi je prav žal, da gre to včasih prav po pasje. ko se dobijo fremtni psi skupaj, si z renčanjem takoj povejo kdo je prvi in kdo zadnji. in ti pamži kar jih gledam zdaj... to je katastrofa. vse življenje so jih učiteljice in vzgojiteljice ujčkale, pol pa spije dva pira in misle, da mi bo solil pamet tja do tokia. to ne gre tko in svet pač ni paradiž in če daš skoraj odraslemu mulcu kakšno vzgojno zato ker je slep ko noč, trmast ko stena in te iz principa ne posluša ter ne uboga, temu pač ne morem dejati zločin. tko, da... zapomnite si, absolutnih pravil ni. če sam sebe pogledam, bi meu velik raj, da bi me fotr kdaj prtisnu... pa me ni nikol. če si žleht in jezikav te tisto vsaj mal strezni in ti vzame voljo bit žleht in jezikav in potem tut zmanjša moralnega mačka. besede sicer ne bolijo, krhajo pa odnose. in če se kdaj stepete s prijatlom zaradi trenutne šibkosti, npr. ene punce, pijače itd., je velika verjetnost, da bosta končala objeta... pri besedah pa ne tolk. zdej bom pa za nekatere absurden. fizično nasilje je komunikacija. to, da boli, je stranski učinek. eno je glagol in drugo samostalnik. sicer se zavzemam za "riganje", kot lingua franco in seveda proti nasilju a hkrati dobro vem, da lahko brez problema srečaš človeka, ki ne govori noben drug jezik... kar sploh ne bi biu problem, če se ta oseba ne bi trmasto odločila, da vam mora pa le nekaj povedati. tko, da... absolutnih pravil ni. ne na tako zvani naši (plastično-moralni) pozitivni ne na negativni strani.