nimbus

tule bi rad omenil einsteinovo relativnost, ki pravi ravno obratno. hitreje, ko se gibaš, počasneje ti teče čas, dlje časa živih. ker drugače tudi ne bi mogli znanstveno razložiti zakaj kolesarji tak dolgo živijo. ampak posluši še eno finto... ko se giblješ pa s svetlobno hitrostjo, tj. ultimative speed, takrat se pa čas ustavi. takrat pa ni nič več nič. a ma NAČ. Ommmmmmmmmmmmm. večno življenje.

no vidiš. o tem ti govorim. zdajle kar skačem po stolu. jst brcam, ti ga brcneš. majke mi. ammm... predlagala kaj drugega a to ti misliš, da bi najina telesa poslala v posteljo, midva bi se ga šla pa nažret božjega nektarja, seveda... da ne bo pomote

Uuuuuuuuuuuuuuuuu, bi se kr vrgu dol dobr, da si že živa no... mi bi te že kmal pokopal

napišeš en stavk, ki se zdi totalno mim. ampak ni. ker ti z manj poveš več. tko, da te mam na sumu, da bi se bolj štekala, če bi si lahka rigala v obraz. ma... jaz brcam ti pa brcneš

ni problema mayan... sam sem ti že povedu, da si prebrihtna za mene in ti včas ne morem sledit.

you're always right my darling

aha... pravo držo za

ti se kar zezi...

hehe... ampak ku se babe skup najdete bo takoj štrajt ej, mysti... v nuku sm jst diplomiru. edin plac, kjer je biu mir. sploh ne vem kaj vam tam ni všeč. pa še zadremaš lahka vmes, pa ti noben ne teži. poleti pa konstantna temperatura. skratka, nebesa. mi mamo tut eno fajno knjižničarko. najprej sem jo mal animiru in jo spravljal v smeh in mi je vedno devala kontra, kao, ah, kaj boš ti in v tem stilu. pa neki hotla bit vseen uradna. in dokler je blo tko je blo men fajn in sem se zezu. pol pa ne vem, je kar spremenila odnos, bla bolj topla in pristna... in me je vrgla s tira. se sploh ne znam obnašat več. micamaca, prejšnji post si pa zadela u glavnem, knjižničarji so čist kul ljudje, z brezrokavniki ali zrokavniki in knjižnice kiks ezzzz.

hehe... jst papcam pa dymatize elite whey protein isolate - čokolado sam to res samo takrat, ko sem zaradi treninga čisto scuzan in želodec enostavno ne more dohajat potreb. drugače pa ne... brez aktivnosti ni šans.

ammm... čisto pred novo gorico je most, ki pelje takoj v ITA, malo nad tem mostom je pa še železniški most. kamp smo pa nekje blizu našli a se ne spomnem več. vem sam, da je blo ful mladih, špilal so bendi in ni blo preveč folka. edin za spat ni blo... vsi so se pol poskril po šotorih, eni moji frendi po avtomobilih, men pa še enmu je blo pa vseen, pa sva se šla stiskat ob sočo. v kratkih rokavih in kratkih hlačih. jeba je... ampak dve tri ure zdržiš tut na minus deset. z zmajem pa tut jst ne bi šou letet. padalo ni panike, samo tisti zmaj mi pa res ne deluje nekak prepričljiv.

yes, I did notice it but I do forget everytime I should stop trying it. it's like... yeah God, thank you that you revealed yourself to me and told me all the world's sectrets. and next day you wake up in bed worrying: "will I be late for job today?" the nimbus ammmmmmm... xrosex

mam en fajn recept. vzameš 400g domače skute, pol žlice domačega meda, 1,5-2dcl domačega mleka, eno domačo banano in pol žlice kisle smetane. vržeš v mikser in ješ na žlico. lahko poješ vse, ker ne redi... in je ful dobro. to furam zdej za večerje. je polno proteinov in malo maščob in OH. maščobe so že po osnovi nepreimerne, OHji se pa vanje spremenijo, če nič ne migate. tko, da... to je bomba. če daš mal več mleka imaš napitek. če morš pa res pod "nujno" shujšat, daš pa brez smetane... itak

hehe... ne. mam pa slabe spomine. se pripelemo gor na soboto in ugotovimo, da je jumping šele naslednji dan. itak, da ne gremo zdaj domov. se odpravimo v en kamp in glej ga hudiča, ravno tisto noč žur v kampu. popoldne smo cel dan špilal basket tri na tri za gajbo pira z enimi domačini, pol pa pijanka do jutra. spal sem pa ob soči brez ležalke in brez vsega, ker itak ni blo planiran. premražen, zlomljen, nenaspan sem letu dol. ker sta se vsebini možganov in želodca za določen delček časa zamenjala, mi je bilo slabo celi ljubi dan. ampak je blo fajn tko, da toplo priporočam

ja. she tasted ultimative freedom... PFLJOCK jst sm skoču bandži iz solkanskega musta je letel ko marija

ja, odkar so nas posadili za računalnike smo se čist pomehkužil. zdej še babnce za rit ne znamo več prijet. in ne, ni se babncam strgal, ampak tapravih decou ni k bi jih u red spravl. to je degradacija vrste. našiljene podjetnice in zapiti nekdanji mladi upi. iihhhaaaaaaaaaa. gremo v hosto.

"Zdej... z ženskam je tko. Do 20. leta sprašuje kakšen je, do 30. leta sprašuje kaj je, po tridesetem pa predvsem kje je." nimbus

v delovi sobotni prilogi ima jurij zrnec ful dober intervju

sultans of swing

ja lisbona... dej se nam mal jav, da vemo, da si še med nami

take mamo najraj...so zmer nasmejane, dobr kuhajo, pa zjutri jim ni težko ob štirih vstat pa u štalo it delat micamaca... to je nemogoče za povedat. vsak ima svoja zanimanja. je pa res, da vse premalo beremo in to. jaz ima nekaj knjig, ki so bile meni všeč. ti imaš spet druge. antoninus tretje. sam je pa žalostno. zadnjič sem bil v knjižnici pred polico 1 in brskam. pa prileti neka gospa, odda knjige in reče knjižničarki: "a mate še kakšno tako fajn napeto, kot je tale " če bi biu knjižničar, bi ji reku:"ja, guspa, mam res eno fajno... glih za vas" pol bi ji pa aristotelovo metafiziko porinu v roke in reku: "vete guspa, v prvem poglavju en enga ustreli, pol ga pa dvanajst naslednjih poglavij išejo. vmes pa strta srca in brezna upanja." ok... avatar... mene pa zanima od kje ideja, da se ta mala slikca imenuje avatar. avatar je božja inkarnacija v človeški podobi ali nekaj temu podobnega. in ne razumem kaj ima to v povezavi s to malo lično slikco poleg vsakeka nicka. to me pa zanima že od pamtiveka.

dobro... to je pač novodobno gostilniško osvajanje. ti si morš predstavlat, da sta na velikem travniku v senci češnje in ti tip bere poezijo zraven te pa še s češnjami pita. ja, osvajanje je jeba. mene je enkrat ena osvajala. stojim pred vlakom, kao, čakam, da se zmigam na vagon itd., pa frajla pride do mene in me začne kar ogovarjat. pa sem biu v svojih mislih in ona tko "out of the blue", da mi je moral procesor tuhtat tisto, kar sem imel preden je priletela (rečmo temu baseline), potem sem se z njo pogovarjal (tj. whatsoever), zraven pa še tuhtu kaj za hudiča sploh hoče od mene. pa dobra za pogledat... takrat sem vedu, da me je kao osvajala... je mela tiste mačje poglede. drugače sem pa tut slep za to. in to je zaradi tega, ker se to ponavadi dogaja z ljudmi, ki jih že tko poznaš in ti ne pade v oči. tolk.

če bi zdajle izbiral med smrtjo in večnim življenje, bi z veseljem izbral smrt.

kolega, za takšen radikalen ukrep mora imeti človek najmanj močno hrbtenico in avtonomno mnenje. v obdobju, ko so tuševe in merkatorjeve reklame najtežje branje večine populacije, se mi zdi to praktično neizvedljivo. se zna pa pripetiti, da bo kdo nalimal gor kakšnega vučkota ali ono pikapolonico od dotičnega soseda. v bistvu bi bil to že velik korak.