nimbus

donc pa čist v telem stilu

pa kaj... to je še vseen srebrna pa kvalifikacije za olimpijske ammm... ne, sebični gen nisem prebral. zaradi časa volje se vsake knjige, avtorja, ki se ga lotim, naredim en takšen hiter "brifing", da ne izgubljam brezveze časa. in dawkins je dobil z moje strani takoj oni znak veš, ko delajo delavci na cest... u rdečo... roka povečana (kao STOP) ta sama materijalna zadeva me ne zanima... to kao vem. pa četudi ne vse tako natančno. vem, da lahko tam rofkaš in rofkaš in rofkaš pa se lahko naredi le dvoje... a naletiš na zid al pa prej umreš je pa res kar si omenla in tu sem mogoče res biu prehiter, da dober odgovor na vprašanje kuvrtata in tu se za neumestnost ponižno opravičujem rad bi pa povedal samo še tole, kar se dawkinsa tiče. v okviru onega "brifinga" sem zasledil na tv-ju ali nekje (ne vem točno), da se je formirala celo neka religija zadaj... religija v smislu hard core ateizma. in poslušam onega njihovega predstavnika in dobim pred sabo dve one delavske roke . tko, da ni šans, da bi namenil svoj procesorski čas dawkinsu. trenutno ma kant rezervacije ke do konca feb pa fajn se mejte... tiste in tisti

tina, pa ti verjameš v dawkinsa ker, če je dawkinsova teorija "ultimate reality" potem se brez vsakršnega obžalovanja takoj vržem čez okno se mi pa zdi, da je bolj tko, kot knjiga in film o davinčijevi šifri. veliko rompompoma za par besed. ne rečem, ima zanimivo teorijo, ampak ne more biti samo to... on v bistvu pravi, tako kot hoče kuvrtat nek objektiven pogled brez spolne pristranskosti, da nam je material (gen) vladar in da mi delujemo v njegov prid tako, da se bo on najbolje propagiral... da mi, i.e. naša zavest, nismo prav nič. čisto kontra od vseh prastarih duhovnih učenj. sej tut sama evolucijska teorija ni skregana z duhovnostjo. evolucijska teorija samo pove, "kako" je kitu odpadel rep in nastala noga ali karkoli že pač. ne pove pa zakaj... relacije vzrok-posledica mi ne poznamo. ali je zrasla noga zato, ker je kit zadel ob obalo ali zato, ker je neka zavest narekovala prav takšen razvoj. dawkins pravi prvo, nimbus pravi drugo

zarad tega so pa otroc najboljš sogovorniki... poglej kako odkrivajo relacijo vzrok-posledica. mi, kao mislemo, da neki vemo, ker smo nekaj že tisočkrat vidl. otroc so pa sam neki cajta na svet in še niso vidl tolk velik opcij in varijacij, zato še bolj posplošujejo, kot mi. ampak cajt je relativen in iz tega se lahko naučimo, da v končni fazi posplošujemo tut mi in da ne vemo v bistvu ničesar. otroci so v bistvu zlo pametni... kokr se jih sam spomnem so bli vsi pametnejši od mene. majke mi

fak

ja, na začetku je bila beseda... zdej se mora pa samček matrat, a veš jaz pa tko mislem. naša materijalna manifestacija se v bistvu ne razlikuje od živalske in prav ta pojavnost nam določa pravila igre, kjer je pač samec osvajaleč in se mora "matrat", samička pa dviguje nos in "piha" naokol, dokler ji ne zmanjka cajta. samec se mora fajtat z drugimi samci in to je njegova fizična omejitev, samica hoče pa maksimizirat kvaliteto in pri svoji želji po še in še anksiozno posluša uro, ki neizprosno bije tik-tak-tik-tak. sam enem samčku je v bistvu velik lažji... on tam brezskrbno počiva na veji in si radostno prepeva domače popevke in če slučajno opazi v bližini samičko, razgrne perje, malo pokoketira, se prestav na levo in desno in "hop cefizelj"... ura se ustavi ... kaj pa mi? da ti ne začnem... tako je z vidika človeštva globalno dosežen optimum, ko funkcijo samca odvajaš po samici (sliš se smešno ampak materialna narava dela po zakonih diferencialni enačb ), enačiš z nič in poiščeš atribute vrednosti . uhhhuuuu... kulll. ok... ampak to je, kot sem d'jal, samo materijalna manifestacija in čeprav veči del dneva gledamo samo skozi oči, poslušamo samo skozi ušesa in čutimo samo skozi itd. bla bla bla... se prav dobro zavedamo neskončnosti in konec koncev tudi svoje "smrti". tu nam pa živali ne pridejo blizu... vsaj te ne, na tem planetu. torej vse skupaj je samo igra... če ne bi imel teles, ne bi imeli občutka, da smo drugačni, se nam ne bi blo treba osvajat in bi bli skupi še predno bi prevzvišeni d'jal "let there be light" ampak, če se mormo osvajat se bomo pa osvajal, a ne... če je že glih mus

hehe... ko, da bi sebe brau... pred parimi leti ma, to da hočjo imet najmočnejše in najboljše... s tem se popolnoma strinjam in sploh nisem za to, da bi izbirale povprečje. ker izrodit se pa le ne mormo jaz pa mislim, da prav sedaj eno ubogo povprečje izbirajo in da je tisto "najmočnejše" in "najboljše" čisto prevrednoteno. če pogledaš eno dobro samico... ok, ima vse za oči, ima besede, se izraža, ko ji omeniš metafiziko ti ni treba pojasnjevat kaj je to itd. bla bla bla. načitana , rada pospravlja , kuha , itd ...pi*da... zdej sem že zašel. takšnih ni ok, pa vzemimo eno dobro žensko... eko. pa poglej kakšnega tipa ima. in če si upaš odgovorit na to vprašanje in če je to za tebe najboljše kar ponuja evolucija, potem midva ne živiva na istem planetu. naša družbena merila so diametralno izkrivljena tko, da niso ženske krive, ker one se odzivajo na družbeno danost tko, kot se mi... dolge noge, boki, prsa, ustnice. to je skor tko, ko vprašanje a je bil najprvo jajc al kura. po mojem je biu jajc

se morm mal pomirit

nič več sobota je... jeeeeee ah, j*beš soboto... sonce je, jeeeeee ma, vam povem. zdejle preberem, da so se sindikati in delodajalci pogodili in potem gledam tistega miliča. a si predstavlate enga miliča v osnovni šol. po mojem so ga nonstop linčal. toliko enga rompompoma, ustrahovanj s stavkami in ne vem še čim (milo na ljubo nisem spremljal, spremljam samo rezultate) in na koncu ti izjavijo gromozanski uspeh, da bodo plače povečali za 5%. to pomeni za enga delavca npr. 20 €. seveda je to pomembno za tega delavca, ampak tipi milič-like nas nonstop nategujejo o nekih stroških, ne stuhtajo pa ne, da so s samimi pogajanji skurili več keša, kot ga bo ta blagoslov prinesel delavcem. da ne omenjam koliko glav in koliko procesorskega časa se je ukvarjalo s temi igricami v peskovniku. če že govorimo o strogo-liberalnem jeziku, bi lahko padlo najmanj par tisoč novih iznajdb in izumov, čeprav bi bilo v strogo metafizičnem jeziku vseeno bolje, da bi to procesorsko moč zapolnili s praznino. bolje za njih in bolje za nas. ampak, rešili pa niso ničesar. jaz vem in ti veš in oni vedo, da je problem v razdelitvi in ne v višini. karkoli je že človek iztrgal iz naročja matere zemlje, si je do sedaj še vse na takšen ali drugačen način prisvojil. eden malo več in drugi malo manj. tako bo skočila inflacija... ampak cene dvigajo pred plačam, ker a priori delavski narod ne more upravičevati napovedi štrajka. in dobiva lepo prste v r*t... enega za drugi, ampak, ko vidim tega miliča, s tistimi špegli, iritirajočim glasom, nerazumnim govorjenjem... dragi moji... takrat me prime. in moram it...

fajt v gazi na meji z egiptom... kao, bog jim ni mogel poslati auroro borealis, si so ji pa sami našprical. naslov bi bil nekako... človek obrača, bog obrne

carja kao... lia, ženska, ki razume

ne samo za skandinavce in švede... kapitalizem je ok u obče... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za vsakega kapitalista.

ej, sej zarad mene si lahk porežeš stran roke, pa izbezaš oči, odrežeš jezik itd. sam prej nam povej, da sestavmo nekakšno "rigalno-abecedo", da nam boš poročala iz onstranstva no, ko bo cajt naokol se pa le kej uglas tisti "preveč" obremenjeni spremeniva v "nujno" obremenjeni in je stavek na mestu... sicer je pa to vse nekakšno trenutno stanje. sej veš, da vsak dan zvemo kaj novga, določene stvari nas čudijo, določene presenetijo, marsikatere pa tudi žalostijo. kar se absoluta tiče ne vem popolnoma nič... poudarek na "popolnoma" in na "nič", tko, da me lahko imaš mirne duše za miselnega mešetarja

ma nimam neke ekstremistične podvide, ampak samo na mir ne morem bit. zdej, lahko bi djal, da se s temeljno človekovo nelagodnostjo ukvarjam na svoj način a če se izrazim v tvojem trenutnem izrazoslovju bi dejal, da samo sledim večnemu Dau trenutno v življenski formi ja, vidu kis, sam ne štekam zakaj da je Buda grenak... sej je biu prav on tisti, ki je presegel čute... kaj bo njemu en navaden kis od vseh teh modrecev mi je pa najbolj anti nek konfucij, ki nonstop skrbi za neko tradicijo, kulturo itd. najbolj sekata pa Heraclitus (na žalost samo fragmenti) in Zhuang Zi. tedva pa sta bla ekstremista... čeprav lep Zi-jev (sej oni dol so vsi Zi-ji) pasus lepo pravi, da je svetost oz. svetniškost bivanja ravno v ohranjanju miru v kompletnem kaosu. maš več teh vrst... oni tam v votlinah zaničujejo ljudi, spet neka druga svetniška vrsta je osvojila samo pozabljenje in ne enosti itd. bla bla bla, no, mi smo pa še med oni "ofčkami", ki brez ljudi še nea gre. tko, da se mormo mal bockat med sabo priporočam... klasik dežele južne rože ampak heraklitus mi je bil pa res car... od takrat, ko zvem, da je živel v gozdu in jedel travo mi ta prizor ne gre ven iz buče. da srečam takšnega človeka izkoristim ves svoj miselni potencial, da navežem stik... kao, bližnje srečanje s faktorjem X

vem, da bereš... sem od antoninusa nekje prebral, ko pravi, da se npr. pri kilavem človeku v sami celokupni predstavi vidi, da je kilav in da ni treba ravno v "kilo" pogledat. a veš... enako je s pisanjem ja... seksualna napetost je pa jeba... to vem pa brez knjig

ja, prosim, Tipka... karte še nisem vidu... predstavljam si pa, da je okrogla z dvanajstimi meseci na robu, da jo znaš obrnit ali pa z urami. pa zvezde ke do ene četrte magnitude. sej ni druzga, ampak priročna je, ko grem zvečer na bližnji kuklnuc si vrat lomit... pa ne bi zdej tonskega zvezdnega atlasa zraven vlaču, ker folk že tko al tko misle, da nisem čisto glih sem pa klical na spiko in pravi, da nimajo, da ne bojo imeli, ker se ne splača in da ne ve kje bi lahko dobil kej podobnega aja, sem jo pa najdu v NUKU... ampak je sam za v čitalnico anyway.. thx

heh... jaz iščem v sloveniji eno obično, ne bom povedu kakšno še, vrtljivo zvezdno karto pa, da ne boš mislu, da jo lahko dobiš morš it po njo u avstralijo... peš mali narod, mali jezik, velik profit pravi, se ne splača...

lia... ko srce poja lahko jezik po mili volji fuša to za notranjo kulminacijo sreče nea važno ja, težko si je zapomnit a še težje je pozabit jaz bi biu takoj tabula rasa... celo razumu se odpovem... like instantly... a veš... tko bi hodu po svetu in predstave bi se mi kazale v random modu. nič ne bi povezoval... samo totalni fluks naključnih čutov ko mi govoriš o prepričljivosti, je pa edina stvar, ki mi pade na um politika goddamn je pa res več vrst politikov... nekateri te prepričajo fizično, drugi so pri tem bolj glasni, metafiziki si pa ponavadi rigamo na uho , tistih z argumenti pa na žalost še nisem srečal tko... lahko noč spoštovana kolegica, grem mislit tiste misli, ki jih seveda ne bi smel P.S. me pa veseli, da si nas prišla malo popikat naokol. če bi že bil sentimentalen (opa, poudarek je na če), bi lahko celo dejal, da smo te en mejčken pogrešal

Trenutno študiram Kanta in si pri tem pomagam s knjigo Kantova pot h Kantu in zraven razmišljam o Nimbusovi poti h Kantu. Je že res, da se nebo vrti okoli zemlje in da včasih žalostno štejemo svoje dneve proti grobu in tako apliciramo linearen čas na naše zaznave. Zato bi v teh okvirih lahko dejal, da sem s prvič ukvarjal s kantovskimi vprašanji pri ene petih, šestih letih. Ob začetnih navdušenjih nad spoznavno močjo duha in predvsem nad intelektualnimi orgazmi sem bil pripravljen deliti svoje izkušnje tudi s širnim svetom. A začuda mi je pri pojasnjevanju vedno umanjkalo besed, zato je moja začetniška navdušenost in zagnanost nad pojasnjevanjem počasi ugašala in temo transcendence so prekrila leta "socializacije" in "moralizacije" . Lahko bi rekli, nekako tako »po heglovsko«, da je usoda prevzela vajeti v svoje roke. No, potem pa čez nekaj svetlobnih let prinese cimer v sobo preprosto knjižico, ki jo je dobil nekje na tržnici za polovično ceno. Sicer me literarne stvaritve sploh niso kaj prida zanimale saj so bile pomembne vse druge stvari, ampak ker sem poznal cimrov okus in ker sva si bila v nazorih blizu, me je pritegnila njegova bralna dejavnost in s tem prav dotična knjiga. Bil je Londonov Martin Eden. Ni mi potrebno poudarjati, da sem se s tem napol avtobiografskim likom takoj poistovetil in zanj držal pesti prav do zadnjega ločila, zadnje besede, zadnjega stavka, zadnje strani povesti. Ne, tega ne poudarim (potencialni samomorilci... sledi parentaly advisory part ) Mimogrede, Martin naredi na koncu samomor in to je eden izmed najbolje opisanih samomorov… ima vsebino, ima formo, ima pozicijo, ima vse razčiščeno. Nobenega obupa ali pa nekega trenutnega čustvenega razkola. Preprosto spoznanje ga vodi v direktno anihilacijo. Anyway… kritično je, da pri svojem spoznavanju Martin velikokrat (prevelikokrat) omenja kantove kategorije in to je potem spet spalo v moji podzavesti do današnjih dni. Kantove eksplikacije tule ne morem podati… po eni strani vem preveč, da bi lahko karkoli napisal v dogledni dolžini razumljivo in dojemljivo, po drugi pa občutno premalo, da bi si sploh lahko upal v eter začeti s prvim stavkom in ne bi po parih poizkusih zagazil v neprebrodljivi dogmatizem. Zato vas samo navezujem na naslednjo misel, ki se mi je utrnila pred nekaj trenutki, ko me je pri vstopu na ulico pozdravil sijoč mesec na vzhodu in se mi je v brk režal veliki Orion s svojo rdečkasto Betelgezo. Od vseh stvari na svetu, neodvisno od tega kako pojmujemo čas in prostor, se nam načelo vzročnosti zdi za najbolj samoumevno. Akciji neposredno sledi reakcija, pravijo fiziki. Problem je pa samo v tem, da vemo »kako« in ne »zakaj«. V posledici ni prav ničesar »tistega« kar je v vzroku, ker bi drugače sam vzrok bil posledica. Lahko bi rekli, da nekaj je v posledici in da to kot tako ne more presegati tistega, kar je v vzroku in spet pridemo do nihala, ki se na koncu, vsaj kolikokrat sem ga sam poskušal pognati in opazovati, na koncu vedno ustavi. No, in ker se vzrok in posledica razlikujeta, velikokrat po obliki kot po vsebini, mora biti nekje vezni faktor »X«, ki ga ne poznamo, ker je našemu čutnemu aparatu nedosegljiv. Ali obstaja? Sama pojavnost že kaže na to, a pojavnost ni deduktivna. Ko spustimo jabolko iz rok, vedno pričakujemo in se nam zdi popolnoma normalno, naravno, ganz natuerlich, da vedno pade na tla. Amapak pravega metafizika, jabolko, ki bi obstalo prosto lebdeče ali celo padlo kvišku, ne bi smelo presenetiti. Naj podam še drug primer, ki bo nekoliko bolj pojasnil prvega (seveda, samo onim, ki so pripravljeni nabijati z glavo v zid najmanj pol ure )… Navajeni smo, da sonce vsak dan vzide. Ko sem nekajkrat spal zunaj na prostem in sem se zbudil pred zoro in opazoval nebesni spektakel, sem dojel ptičje žvrgolenje ob pojavu sonca. Zamislite si… ptice in druga čudovita bitja tega planeta se vsak dan začudijo nad novim sončnim vzhodom in so ga vsak dan tako vesele, kot da bi bil zadnji. Brez depresivnih služb, brez depresivnih pogledov, brez depresivnih skrbi. In sem pel z njimi. Ampak mi vemo, da bo nekoč naše sonce, t.j. naša zvezda za vedno zašla… v astronomskem izrazoslovju bi rekli, da bo postala bela pritlikavka… Torej, mi vemo, da sonce vedno vzhaja in smo lahko vsak dan depresivni (kao, sej bo jutri spet… bomo raje jutri veseli) a hkrati vemo, da ni večno. Vsi bomo umrli (telesno) a ne še zdaj. Kdaj se bo nekaj zgodilo je v domeni faktorja »X« in v tem okolju se počuti sodoben fizik (pa naj ima dvajset doktoratov) kot slon v trgovini s porcelanom. Še hitreje se osmeši kakšen psiholog, ki z zvenečimi imeni, kot je npr. kvantna mehanika, obljublja raj in čokolado za vse. Kam zdaj z vsemi temi besedami? Napisano hoče le sporočiti, da tisto kar se dogaja zunaj, se nam kaže tako in tako zaradi nečesa, kar imamo znotraj in zaradi česar se tudi razlikujemo od ptic in drugih čudovitih bitij. Tako sami sebe ne moremo imeti za neizpodbitne absolute, vladarje sveta in krotilce narave… poznamo samo delček tega »KAR JE« in ravno to vam danes sporoča polna luna , sijoč Orion in pisoč Nimbus. Good Night Universe, what ever U R...

»Doslej se je privzemalo, da se mora vse naše spoznanje ravnati po predmetih; vendar so se ob tej predpostavki izjalovili vsi poskusi, da bi o njih izvedeli kaj a priori skozi pojme, ki bi razširili naše spoznanje. Zato poskusimo enkrat, ali ne bi v nalogah metafizike napredovali bolje, če privzamemo, da se morajo predmeti ravnati po našem spoznanju, kar se že bolje sklada z iskano možnostjo apriornega spoznanja predmetov, ki naj bi nekaj ugotovilo v zvezi z njimi, še preden so nam dani. S tem je tako kot s prvimi mislimi Kopernika: potem ko mu pojasnjevanje nebesnih gibanj nikakor ni hoteli steči, če je privzel, da se celotna zvezdna truma vrti okoli opazovalca, je namreč poskusil, ali bi bilo nemara kaj bolje, če bi privzel, da se vrti opazovalec, zvezde pa pustil stati pri miru.« (pp. 21-22) Kritika čistega uma

sem pogledal oddajo, ko je bil pri njemu dodik. to ti je šele politik in egotrip... hvala bogu, da smo se rešli te jugo-težine. opa... v politiki mislem. napram kakšni dalmatinki, verjemte, nimam prav nič

ju tjub kiks eeeezz ammm... mene tut to matra. men je bil zgago čist v redu. sploh tam se strinjam z njim, ko je dejal, da ne mara hrvaških politikov in ne da sovraži hrvate ampak prav politike. to se mi zdi ključno. politiki nas med seboj fajtajo, so ko oni lastniki bojnih petelinov, velikokrat sami ene navadne mone amapk hotu sem to rečt. nekak verjamem, da je evolucija poskrbela za to, da ne moremo zdaj mi govorit, da so hrvati butli (recimo), ampak odzivi kažejo, da ne razumejo ničesar kar imamo mi za čisto resnico. po eni strani se mi zdi, da je to posledica medijskega nabijanja... ampak vseen, takšen razkorak... kako do tega pride pa se gre sam za (sicer pristransko in vladarju naklonjeno) jurisdikcijo... sej se mi slovenci med sabo j*bemo prav tko, kot se oni tam dol. ma, ko da bi mel preveč cajta no u glavnem... če ne bote prodal dušo hudiču, jo bote hrvatom pravgotov men je vseen... sam, da me pustijo namir

ne moreš blokirat... blokiraš lahko bivšega, ki te še nadleguje, ne pa spam... spam vedno zamenja vsebino "pošiljatelj" in zato potrebuješ spam filter... to je software, ki ga kupiš... če si mona sam mam comp v mreži in to ureja frend tko, da ti lahko rečem, da poguglaš "spam filter" za OE ali thunderbird (karkoli že uporabljaš) in potem program skrekaš (ups, it wasn't me ) in to je to. vsak emejl naslov dobijo takoj. sam dobim ene 100 mejlov v cca. 2-3 dneh, ampak s spam filtrom sploh ne vem nič o tem. vsake tolko cajta pol sam pobrišeš.

kaj je tu zanimivo... v bistvu je glih kontra... pred desetim letom bi imeu šanse pri onih ki berejo daniele stil, zdej mam pa sam še pri onih ki se kantajo ampak to pa še nism pogruntu, da jih morm it na zaprt oddelk iskat ja zdej, če izključiš svoje čute in če nič ne ostane potem je "vse kar je" zunaj tebe in moraš tam iskati realno/resnico what so ever. tako trdijo empiristi in današnji znanstveniki, ki ničesar ne verjamejo, če ne morejo zmerit, stehtat itd bla, bla, bla. če pa kaj ostane, je pa lahko prav tisto nekaj super-truper-just-you varianta, ki je v 24/7 odnosu s svojimi čuti samo zbegana in medla. jst ne vem, zato vprašujem. a veš... ko dekart reče "mislim, torej sem" je čist kul, če ostanem od zdaj naprej brez čutov, ker sem do sedaj že konzumiral toliko vsebine, da imam kar nekaj balasta za predelat/razmišljat. inherentno imam pač samo razum, ampak ta je samo forma in ne vsebina, ker razum ne more misliti samega sebe. nuca staff. no, ampak če bi se pa že rodil brez čutov, a bi imel sploh kakšne ideje, misli, whatsoever, da bi na njih lahko apliciral logične forme, kot so načelo neprotislovnosti in identitete. that's the question. z drugimi besedami... o vsem o čemer premišljuješ, je vsebina tega vedno prišla skozi ušesa, usta, oči itd, inherenten ti je samo način razmišljanja. zato bi rad spoznal kakega frika, ki meditira 24/7... oni baje bolj vejo kaj dogaja "tam gor" torej, če bi se v tem primeru ovedel obstoja bi bla to huda izkušnja. zdaj se dojemaš kot majhen, debel, plešast, živčen, prešvican, zgaran, ničvredneš, ampak vse te stvari dobiš samo preko špegla in refleksije preko drugih ljudi. tisto notranjo izkušnjo pa v bistvu sploh ubesedit ne bi mogla. ni besed... bi si mogla rigat na uho, al pa kej yeah, I know... but I'm just in the good mood