vprašanje je, kaj je pravica? človeštvo živi v sistemu katerega del so med drugim tudi pravice. te pravice so v različnih obdobjih človeštva dajale različne ugodnosti in pripoznanja različnim slojem posameznikov (od ne vem sužnjev in faraona, patricijev in plebejcev do črncev in belcev). v različnih obdobjih so se pravice utemeljevale na različnih temeljih. in pravica naroda do odcepitve je pravica, ki jo podpira današnja človeška ureditev in na podlagi ketere smo se tudi mi imeli pravico odcepiti in ustanoviti samostojno državo (poglej 3. člen naše ustave). torej po tem imajo kosovarji to pravico. ampak naj poudarim, da so temelji te pravice tako zamegljeni in subjektivni, da ne vzdržijo nobenega trdnejšega pretresa. da bi hotel utemeljiti pravico (kakršnokoli... tudi človekove pravice nimajo absolutnega temelja) je skoraj tako, kot da bi skušal podati dokaz za obstoj boga. a veš... v bibliji lepo piše... ne skrbi za hrano. poglej ptice, zveri in ostalo laznino. a si one grabijo v shrambe in utrujajo um s skrbmi lačnega želodca? na drugi strani pa človeška morala, ki je kompromis krščanstva z človekovim egoizmom. pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. to je največje licemerstvo... štekaš. ja, o kosovu pišem. dogaja se tako, ker večina tako hoče, ni pa to nekaj kar bi človek lahko dejal, da je pravilno ali nepravilno. tekom življenja, dela, whatsoever, si človek sam izbere merila presoje (fizična, metafizična, whatsoever... nobeno ni deduktivno in absolutno) in moje merilo je min. posiljenih žensk in zlorabljenih otrok. in kje imam temelj za to trditev čisto subjektivni. če bi bil tam dol bi se veliko varneje počutil v prvi bojni črti z do zob oboroženimi sovojaki, kot pa če bi bil samska prestrašena mati s petnajstimi lačnimi usti. države so fikcija našega uma... we have to get rid of them.