nimbus

ok, sem se zezu. ampak ti čist odkrit povem, da bi blo fajn razmislit, ne samo kako naj mu pove, da tega ne mara in ne dela, temveč tudi kako bi se ji to počasi začelo luštat. to je čisto praktičen nasvet. sej ta kolektivna zavest je zanimiva. po eni strani sami vemo kaj smo in kaj počnemo, po drugi strani pa preko množičnih medijev dobivamo feedback kako to počno drugi. in tisto "soft" valanje med rjuhami je samo seksualni izraz ljubezni medtem, ko je sam seks (doing it) veliko bolj... kako naj rečem... packast, slinast, sluzav. to v dobrem pomenu mislem. to nas cerkvica uči o misijonarskem položaju. lepo te prosim. v dobi razuzdanosti brez fafanja kaj pa vem no... danes si mora človek vse luknje mašit... naenkrat... pa še ni dovolj mislem, če bi lahko gledal seks neprizadeto... tako kot npr. gledaš parjenje kake žuželke... to bi blo smeha še in još

tale zagotovo in homo-pogled... ma ful dobra tema je tule not... se da kej prebrat. rad bi pa tole povedal. hec je v tem, da to ni zagotovo. tudi take banalnosti, kot je npr. da je vesolje staro več kot pet minut ne moremo dokazati. vse kar se nam zdi sprejemljivo, torej ne rosa tiranozavri , je posledica naše indukcijske logike in nima s svetom samim na sebi nobene veze. tisto kar jaz ponoči sanjam je prav tako objektivno in resnično, kot zajtrk zjutraj ki ga pojem. eno gre skozi procesor, drugo je pa v čisto surovi obliki. sanje so del mene in jaz sem del tega sveta in svet je vse, kar se primeri. in v tej subjektivnosti je vse to objektivno (absolutno subjektiven je lahko samo bog). če kje vidiš roza tiranozavre, ti tiranozavri obstajajo in sicer prav takrat, ko jih gledaš, kakor obstaja vse drugo ravno takrat , ko to "drugo " gledaš. um sicer misli, da potem to tam stoji, dokler ne vidiš vzroka spremembe... tako npr. vidiš znanca po parih letih in se obnašaš do njega, kot da je isti. ma, on vmes tulil "oommmmmm" in "aammmmmmm" in je čisto drugi. čas je človekova največja iluzija. če bi lahka videli vse "naenkrat" bi se lastnim mislim in dejanjem smejali kot pečeni prašički. sam npr. da bi moral reči kaj na tem svetu je zagotovega... ne najdem niti ene stvari. to, da umremo... spet kaj pomeni umreti... telo, duša, itd. kaj je zagotovo v bibliji baje piše "jaz sem, ki sem". in to je po mojem zagotovo. zagotovo je, da "ono je, ki je". zdej spol sem nevtraliziral... zdej bi mogu pa še tko formirat stavek, da ga ne bi izključil iz sebe a vseeno dopustil to možnost. in to bi potem nekako lahko rekel, da je zagotovo... zagotovo mi pa ostanejo na koncu mesca položnice.... oooo, to pa

svetlana sleptsova Superpower, Velocity, Endurance, Talent, Audacity.

sej se ni treba takoj odpovedat užitkom... prej naj proba še stoje

zen kiks ezzz pravi, vem... se že vnaprej opravičujem in vem, da bom moral govoriti in že s tem bom neizogibno preveč blebetal... čeprav bi morali samo molčati. a veš, se ljudje dobijo, ponavadi nekje za kako mizo in enostavno že samo pogledai dajo besede in te besede so samo tipanja in iskanja notranje vsebine. sej konec koncev hodimo naokoli po svetu s svojimi prepričanji kot zapakirani žaklji krompirja. oni je imel takšne iskušnje, učenja in skelenja in mu pravijo Igor... spet drugi je blodil na šihtarbajtu po franciji in ga kličejo Dezire. nočem vedeti kaj si misliš o vremenu, ne o politiki do hrvaške ali bilo kaj drugega... ampak samo gledati se pa ne moreva... ne preneseva. to je pogojni refleks. če ne pada, je lepo vreme. tisti čas, ko pa nimaš kaj za povedat si pa lahko tiščiš v usta hrano ali pijačo. in ljudje si nonstop nekaj rinemo v usta. vedno nam nekaj fali. če nismo lačni, smo žejni in če že nismo žejni nas pa tišči in če že najdemo to prekleto stranišče, dragi moji, potem vam garantiram, da bo povsem po*rano. in sem se smeju kolegu... naletu na nafilan sekret in stopi nanj in počepne. jaz si to ne predstavljam, no, skratka, ko ga tako "fila" se školjka razpoči, nakar se dišeča vsebina razlije po sekretu, tip jo pa ves u*ran klizne iz gostilne. če bi bil pameten bi sedel za mizo in molčal.

du hast

Čeprav je bil Baruch de Spinoza nedvomno prodornega duha... »Če potemtakem velja, da je največja skrivnost in skrb monarhične vladavine v tem, da ljudi ohranja v prevari in pod lepo zvenečim imenom religije zakriva strah, zaradi katerega ostajajo podložniki, tako da se borijo za lastno hlapčevstvo kot za svobodo in da se jim ne zdi nevredno, marveč celo najvišja čast preliti lastno kri in žrtvovati svoje življenje zaradi nadutosti enega samega človeka, prav tako drži, da v svobodni državni skupnosti tega sploh ni mogoče niti poskusiti niti uresničiti, čeprav na še kako ponesrečen način: tlačenje posameznikove razsodnosti s pomočjo predsodkov ali njeno omejevanje z drugimi sredstvi je povsem v nasprotju s posameznikovo svobodo.« ... in bi bilo dandanes mogoče sklepati na religijo dobičkonosnosti in potrošnje, je čutnemu bralcu všeč predvsem njegov blag značaj in neavtoritativno podajanje argumentov, ki od vsakega posameznika zahteva aktivno udeležbo in avtonomno presojo... »Ker pa marsikdo sploh ne bo imel časa ali potrpljenja, da bi delo prebral v celoti, se čutim dolžnega poudariti tudi tu, kakor na koncu pričujoče razprave, da sem povsem pripravljen podvreči vse, kar sem zapisal, preiskavi in presoji najvišje oblasti svoje države ter preklicati vse tisto, za kar bo oblast presodila, da nasprotuje zakonom domovine in ogroža družbeno varnost. Vem, da sem človek, in čisto možno je, da sem zgrešil; toda z vso skrbjo sem se skušal ogniti napakam ter sem si prizadeval, da bi vse, kar sem napisal, ustrezalo zakonom domovine, verskega čuta in poštenim navadam.« Mislem, čudovito x!x A si predstavljate naše "bušmanske" politike s takim izrazoslovjem...

nebel Der letzte Kuss ist so lang her, der letzte Kuss, er erinnert sich nicht mehr. (jokc, jokc) P.S. poljub kot fizična pojavnost človekove odtujitve svetu... sehnsucht... leidenschaft

Danes sem pihal na trobentico. Viijjjuuuuuuuu P.S: potem sem jo pa pojedu

»Prvi, ki je ogradil del zemlje, potem pa si drznil reči:«To je moje!« in našel ljudi, ki so bili dovolj preprosti, da so mu verjeli, je postal resničen utemeljitelj meščanske družbe« (beri: družbe navidezne resničnosti) J.J. Rousseau

ja, svetnik je tujec samo svetu... mi smo tujci nam samim nimbosho

hehe... tale še čist frišn zgleda... prvi dnevi so itak tko čudni, ko se odvajaš posvetnih navad in si še ves popeglan in vse srajčke na rob speglane pol po parih tednih... pol je pa carsk dišiš po materi zemlji, ješ z rokami, wc je grmovje in ker si nimaš nikjer takoj pri roki roke za umivat (naj stavek ever ), dobiš tak univerzalni vonj ... ok, nom veš naprej pisu...

tale citat se mi dopade in ker je o vesolju ga postam tule... "Prijatelj astronom mi je pre nedavnim pripovedoval nekaj o osnovah astronomije. Nisem vedel, dokler mi ni on povedal, da vidimo sonce tam, kjer je bilo pred osmimi minutami in pol, in netam, kjer je v tistem trenutku. In to zato, ker sončni žarek potrebuje osem minut in pol, da dospe do nas. Torej ga ne vidimo tam, kjer je, ker je medtem že nekje drugje. Tudi zvezde nam pošiljajo svetlobo že stotisoče let. Toda ko jih sedaj gledamo, morda niso več tam, kjer jih vidimo; lahko so čisto nekje drugje. Povedal je tudi, da bi bila naša Zemlja, če si predstavljamo galaksijo, celotno vesolje, zgubljena pika nekje v repu Rimske ceste; niti ne v središču. Vsaka od zvezd pa je sama zase sonce; nekatera teh sonc so tako velika, da bi lahko zaobjela naše sonce in zemljo in razdaljo med njima. Po previdni oceni obstaja okoli sto miljonov galaksij! Vesolje, kot vemo, se širi s hitrostjo dva miljona milj na sekundo. Vsega me je prevzelo, ko se poslušal vse to; ko sem prišel iz restavracije, kjer sva jedla, sem pogledal v nebo in imel sem drugačen občutek, drugačen pogled na življenje. To je zavedanje. Seveda lahko to vzamete zgolj kot dejstvo, kar ustreza vednosti, ali pa se vam nenadoma spremeni pogled na človeško življenje. To občutje je tisto, kar razumem pod zavedanjem." Anthony de Mello, Zavedanje pa še ena slikca... sombrero galaksi... tu so baje vse deklice oben ohne

sobotna priloga... je napisan verz, ki ga moraš ponavljat in če ne bo zadostoval boš mogla in u vatikan na seanso.

ja... bo treba res s tegale foruma mal zviznt dol... evo... fuf... vviiiiiiiiiiiiiiiiiiijjjjjooooouuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu gone with the wind

jah... na to sm pozabu... mysti... donc je v SP fajn člank od eksorcizma... če bo kej pomagal

tele slike so pa carske... thx a si ti predstavljaš kako je to f*cking huge... včasih gledam avtomatiko ljudu, kao ritem življenja. oni razlaga o službi, drugi čaka otroka in podobno v zanimivem tonu naprej. pa si zamišljam. kaj bi bilo človeku potrebno, da bi ušel iz vrojene avtomatike in mi pride na pamet, da bi imeli namesto neba pokrovko. a si predstavljaš popolnoma definiran svet znotraj. pol bi bli ziher tolko firbčni, da bi hoteli videt kaj je zadaj in jim to ne bi dalo miru. to nebeško nebo pa enostavno deluje tako spokojno in večno, da nas v bistvu spodbuja k avtomatiki in nam včasih pri tem celo liže rane.

imaš prav... je preširoka tema.

dej "ornk" keš za router in bo špilal al je prešvoh oddajnik al si pa ti predelč... druzga ni.

si postavta zobozdravnik in cigan povsem enaki, novi bajti v okolici Novega mesta. in tako se eno lepo, sončno nedeljo srečata na vrtu in malo pomodrujeta. pa pravi cigan: "ti, sosed, kolk ti misleš, da je tale tvoja bajtica kej vredna?" pa prav sosed: "ja, kaj pa vem... tam okol pol miljona evrov" "kaj?", vzklikne cigan. "moja že, ampak tvoja... dragi moj, tu se pa motiš!" "kako, motim", se začudi sosed. "saj sta popolnoma identični!" "to že. samo jaz imam zobozdravnika za soseda, ti pa cigana" se zareži cigo.

sej, klin s klinam... sam a veš kakšne špekulacije to takoj nastanejo.

nikoli ne pozabi na možnost, da si ti samo misliš, da si dober psiholog in da znaš brat ljudi. ker, tko kot pa psihologi mečejo ljudi v nalepke, stereotipe in podobno, to je pa že neokusno. ker, včasih človek prekriža roke tut "just for the hell of it" in ne zarad obrambe. psihologija je psevdo-znanost

samo čekiram, da nimaš ti kakšnih brezmadežnih ambicij

ojoj nič... grem raj še mal potrenirat... pol mam pa sestank lahko noč