nimbus

pr drugem si neki zamešala z besedili... al sem pa jst kitajc

jap... tut pank ni več tist kar je biu... zdej je acid-pank. a si ti to zamisleš. jst bi vzeu vse tiste pankerje tam iz dvorane, jim pobral čike in flaše z rok in jih pognal u klanc na dilo, da bi šou ves ta acid vun. pol k bi bli pa zjebani do amena in mehki ko spužve, bi jim dal pa klasiko za after-party whatever... micamaca... predalčki, indentifikacije, nalepke... you name it

don't burn the witch... burn the rich kako jodlajo ti škoti

j*beš babnce anarhistka po duši... pol bi bla midva glih za skup... jst bi meu čez teorijo, ti pa prakso mislem... oi poloi alpa cras je men finščina... majke mi. kar se anarho panka tiče mi pade na pamet sam god save the queen pa podivjana množica. nasledn dan pa vsi sklonenih glav u fabrike švicat j*beš to... že več nardiš če življenjepis proudhona prebereš

ojoj... dej link, če so na youtube pa kaj znaš ti finsk?

ja, ni še znala govorit... ta druga me je klicala pa tota

a res... ful se te nič ne spomnem. je pa res, da mi daje diaspora prvo asociacijo na židovstvo in s tem zelo malo možnosti za branje. tut benda ne poznam... starc pač

ma ni novo... nečakinja me je dve leti mona klicala ma... kaj pa čem bit... blagor ubogim v duhu

js al ti

ja... neki me razganja... to je una peta hiša u marsi kaj rejdži... najboljši teksti ...

kaj si bla pa prej

sam tole mi ni jasn, razumeš... če bi človek razmišljal ali naj se ukvarja s politiko ali ne, potem mu zadostuje nekaj strani tele teme in odgovor mu je na dlani. in kljub temu, da vas imam vse, tiste ki ste pro, tiste ki ste contra in tiste nevtralne, vsaj toliko kolikor sem vas zasledil v postih, za mnenja upoštevanja vredne ljudi. človeku se enostavno ista stvar kaže enkrat rdeča, enkrat modra. in če bi bli mi vsi svetniki tudi ne bi čustveno reagirali in ne bi povezovali smrti s takimi in takimi čustvi, na primer takšnimi, ki se končajo z žalno knjigo. vsaka sodba je odveč. marsa izklopi server, se postavmo v lotus položaj in gremo oommmmmmmm. al pa na battlefield pa si spraskamo oči

"Mladi mož mi je prišel potožit, da ga je njegovo dekle pustilo na cedilu, da ga je izigralo. Nad čem se pritožujete? Ste pričakovali kaj boljšega?" Anthony de Mello Zavedanje Goddamn

in pol si se zgrozila, ko si se zbudila... ja, to pomen, da boš zdej hmal dobila otroka. sam to pomen, da boš mogla seksat veš

ne, nag ne bi mogel skakat po travniku... ker... ker bi se mi od sramu tako skrčil, da bi me bilo sram. ne, ne, ne, ne, ne... najprej je bil jajc ja, sveto pismo je itak štorija zase. no, lahko povem kako si jaz ta blagor zamišljam. poglej, velika literarna dela, na primer trpljenje mladega wertherja. to je npr. delo, ki ga kontenta oseba ne more niti pod razno napisat. to moraš trpet , duša mora biti fundamentalno razklana, pa vse te pi*darije, ki pridejo zraven in ravno tu se pokaže svetla luč priložnosti. nekdo, ki je zadovoljen sam s seboj, ležerno zadovoljuje potrebe svojih čutov niti nima potrebe po čem drugem. če si pa ubog v duhu, pa pomeni da tvoja duša hrepeni, sehnsucht, leidenschaft... nima še tistega, kar samo duši kategorično pripada in če bi si želel lepih hiš in dolgih avtomobilov, bi se vsaj znal obrnit in bi začel brcat. tko, pa... kaj... kako... kje... in tu krist ponuja rešitev, ko pravi "obrni svoje življenje na glavo". ok, ni treba zdaj po trepalnicah hodit , ampak bi samo tu povedal, da tisto kar govori krist in tisto kar zagovarja RKC je ko X in Y pri matematiki. ma, ko noč pa dan. krist je tako nihilist, kot so budisti in še kdo. no, ampak tudi oni, ki se ležerno zadovoljuje s svojimi kratkočasji, je ubog v duši, ampak krist govori z ljudmi in ti zadnji se nimajo za uboge v duši. on kliče one, ki to vejo in so željni pouka Resnice. tko nekak jaz to vidim... torej, trpljenje kot priložnost za osvoboditev. če nisi bil nikoli na podnu, potem sploh nimaš reference... enkrat moraš it res tisto tko, ko kolesarji pravmo "u poden" v poden... prav u nulo... da ni več nič spodaj ma, sam zezam se... da ne bo kermu res kaj dogajal... sam, ne vem... to trpljenje tudi mene jebe. jaz bi štihal njivo, sadil solatko in kropir in opazoval nočno nebo, bemo boga. pa da me pustijo dacarji in orožniki namir. ampak... no can do... tko je to

sem vedel, kaj hočeš povedat, zato tudi nisem komentiral. in ker si ti tut mene razumel, sva si isti stavek vsak drugače interpretirala a kljub temu drug drugega razumela. no, vidiš... in čemu pol sploh besede. je ja boljš molčat

fasado tega vprašanja in upa, da pred tem izgubi glavo, da jo ni treba pol rukat u fasado je živela neka ribica in je veselo plavala po morju, opazovala poraščeno morsko dno, hide&seek malih ribic, ki so se skrivale in velikih, ki so nanje prežale. vendar to ni vse kar je spadalo k njenemu življenju. vsake toliko časa je po vodni gladini zabobnel motorni čoln, redkeje v vodno gladino zarezal deskar, če se pa le malo potrudi, se pa celo spomni, kako ji je babica pripovedovala o nekem čudnem, redko videnem vodnem bitju, z nekakimi okornimi štirimi okončinami, velikimi očmi in za katerim so vedno uhajali mehurčki. vse spoznanje se začne s čuti, vendar ni vse spoznanje v čutih. tako tudi ta naša mala ribica povezuje z vodo vse kar vidi in se ne more znebiti aqua pogleda. človeka ni še nikoli videla drugje, kot v vodi in čolna prav tako ne. le kaj si misli mala ribica ob koncu svojega življenja, ko jo denarja lačen ribič potegne na suh krov ribiške barke je to poslednja milost, odrešitev in razsvetlitev ali strašna agonija, hlastanje za vodnim kisikom in pobožna želja po slepoti (po ne-vedeti, po slepem morju) ne vem, dragi moji. ko bi imel acqua pogled bi vam povedal. sem pa čisto v homo in samo čakam kje mi bo zmanjkalo tal po nogami... so pa friki, ki opazijo v tem "homo" svetu potapljače, surfarje in čolne. so pa friki od frikov, ki vidjo palčke, sneguljčice in pepelke. res, res... jaz pa gledam, pa gledam, pa gledam... in vidim samo f*k. tako je s tem... smisel "homo" sveta je F*k. Dobesedno, t.j. spolni akt, kopulacija.

ja, enkrat mi je kolega neki razlagu in sem ga takoj prekinu, ker me sploh ne zanima skom je in kdaj in kako. ti je bil čist odštekan, kar se pisanja tiče in se spomnem na študentske cajte je pisu za sobotno prilogo in prva stvar zjutraj ob sobotih (okol dveh popoldne ) je bil kofe in marko zorko u žilo . sposojena je pa čisto v vseh knjižnicah... hodim pa v štiri enkrat se spomnem je modrovau o dopustu. je šou nekam u eno zakotno grško vasico in se je u eni zakotni grški krčmi (te so res carske) dva tedna zapijal s kolegom. in potem modruje kako je folk adijo s temi svojimi super truper počitnicami in kako jih agencije vozjo ko kure naokol in kako si kažejo potem tiste dolgočasne fotke. tko kot je on to napisu je blo res fajn za brat.

sem že napisal odstavek, ampak se mi zdi, da ti veš zakaj pišeš in te vprašam zakaj ne drži ja, vprašanje je kaj je biti ubog v duhu

they say jump you say how high Ya standin' in line Believin' the lies Ya bowin' down to the flag Ya got a fuckin' bullet in ya head

Ljubezen je bila, ljubezen še bo, tut ko tebe in mene na svet več ne bo.

kako nemci Hruščov napišejo Chruschtschow to je šov, kjer plačaš vstopnino in poslušaš hrušč

s samim dihanjem in presnovo se vrši oksidacija, ki človeka na dolgi rok ubije. zato pa pravmo, da z rojstvom začnemo umirat (telesno). ko umremo se mormo veselit, ko se rodimo pa žalostit. in dejasnko prijočemo na ta svet WEEEEEEEe... WEEEEEEE...