nimbus

heh... v bistvu sva oba redkobesedna, ker se bojiva izdavit. po kateri poti lahko pride spoznanje, če ne pride po razumu in občutenja. razum sam po sebi je celo tako plitek, da ne more mislit samega sebe. potrebuje info. to so občutenja. ampak, če ti hoče "nekdo" nekaj sporočiti in namignit, kako ti bo to počel drugače, kot pa ravno z občutenji. sej nimamo nosžrela ali pa učjezika. ampak, kdaj vemo, da je nekaj, torej ta občutenja, preko tistega "nekoga" (zdej antropomorfiziram vse po vrsti) in ne posledica razuma če bi hoteli to vedit, bi morali poznati meje človeškega razuma in če ni v teh mejah, potem mora biti v drugih. to je naloga kanta in ravno to zdej puzzle sestavljam. pa še neki, tisto, kar je "over the edge"... ma, nič, se opogumimo in rečmo B O G... to je neke vrsta intuicija. a krščanski, muslimanski, tibetanski, hindujski, budistični, pravoslavni, židovski whatsoever... ampak, to je spet spekulacija in vera, sam pojmujem boga spinozistično. pananteizem. ne bog je vse, ampak vse je v bogu. tudi tisto kar ne poznamo, ne vemo in si tudi na koncu svoje misli ne bi upali misliti, spada k bogu. lahko bi ga imenoval "jkosgeuwih" (to je rendom tipkanje)... zakaj zato, ker je religija že tako onesnažena, da vsako že znano ime o bogu daje prehude asociacije and thus far leads us astray. btw. nebo se je zjasnilo in je prečudovito. pejte zvečer mal glave ven shladit. najbolj rdeča pika je Mars (na grobo mora biti blizu zenita... nanj kažejo tri zvezde v orionovi meglici), vidi se pa tudi saturn. ob polnoči je na 111 stopinj azimuta (to je tolko stopinj v desno od severa) in cca. 34 stopinj deklinacije (kot med obzorjem in zvezdo)... nimate kej falit. stargazers are smoking (fictitious) crack

ful ti hvala za tole kakšen luksuz. ne vem. vprašam. vem. na veke vekov. I mean...

O krivdi razmišlja človek, ko išče koristnost. Za ribo je morska voda čista, pitna in koristna, človeka pa izsuši in ugonobi. Kaj je dobro in kaj slabo je v očeh opazovalca. Tako je tudi vprašanje, kdo je kriv napačno. Ne bom naprej razpravljal, da se ne bo spet kakšen fantiček zaletaval v litobetonsko ograjo... Zakaj si na svetu? A si zato na svetu, da boš dobila dobro penzijo? Ali hodiš na šiht zato, da boš dobila dobro penzijo? Če je odgovor DA bom raje tiho, ker sem po naravi raje prinašalec dobrih novic, če je odgovor NE, potem se z vsem srcem veselim s teboj.

pr nas pravmo, da nekater pač zastopjo sam z gajžlo jaz tebe razumem, ti mene ne.... komu kaj manjka

če bi se vladar pri vladanju opiral na svoj odnos do najbližnjih, potem bi moral vsakogar s torticami futrati. ne gre za to. gre za tabu temo, o njej se ne pogovarjamo, o njej ne vemo ničesah, ker se celo življenje ukvarjamo z zunanjostjo. ko prideš na stara leta z boleznijo v bolnico ti pa zdravniki sploh ne povejo kako in kaj stojiš z zdravjem, pa čeprav dobro veš kaj je res. ah, kje pa gospod/gospa, pri nas pa ja noben ne umre. kaj je kriterij uspešnega življenja... petnajst hiš?... deset otrok?... pet žena?... banalno a ne? kaj pa na primer, pomirjenost vpričo smrti na stara leta? kaj bi človek izbral? kaj bi izbral, ko mu je dvajset let? kaj, ko mu je trideset? kaj, tik pred smrtjo? tko, malo za šalo mal pa zares na to temo sem nekoč prebral čudovito knjigo, ki me je zelo inspirirala. Sanje v megli kaj zej... a gremo štrajkat al ne... bemobuh

sem tole temo zadnjič pod nujno rabu in jo nisem najdu tip je David Hume in jaz v stavku pišem Humov problem, Hume-ov problem or WTF To ne vem kako je s temi angleškimi priimki pa če je nekaj imenovano po nekem človeku je vse z veliko a ne npr. Kantove kategorije take banalne fore ne vem sem dobil feeling, da bi vse z malo pisal... brez spoštovanja do česarkoli

to bi mela kaj počet, ha

NE bom razložu. imaš dva pokojninska sistema. v A-ju trenutno zaposleni plačujejo za trenutno upokojene in tega imamo mi, v B-ju pa vsak plačuje na točno določen account katerega upravlja strokovni upravitelj itd bla bla bla in prav s tega accounta potem pobiraš dol rento... več daješ, več dobivaš. pri nas je to v smislu dodatnih stebrov, pa stopnišč, plezišč in ostale krame. me sploh ne zanima. ampak kje je keč. mi smo vmes zamenjal sistem in oni, ki so delal v pedesetih letih so plačeval onim, ki so se že ene parkrat obrnil v grobu. tistega denarja ni nikjer več. ampak je že tako, da se človek veliko lažje navadi na tortice in kremice, kot pa na mrzel tuš in suho sadje. ta sistem pod A po nujnici zagotavlja takšno razkošje, kot ga ponujajo trenutne razmere in ne premosorazmerno njihovemu vlaganju. in ker smo se v jugoslaviji lepo zadolževali in je bilo razmerje delavci/rentnarji veliko ugodnejše, so bile tudi penzije relativno večje. ta dolg smo pojerbal (londonski, pariški klub), ga plačal. zgodba je končana. in če so razmere takšne, da noben noče imet več otrok in da je zdravstvo obremenjeno in pride petnajst upokojencev na enga delavca je stvar takšna, da morajo dobit za jest in za pit in plačan štrom (zlo na grobo govorim in ne mislim dobesedno). v takšnem sistemu je zaradi cikličnega gibanja, da ne rečem menjave sistema, nujno generacija, ki dobi prst v rit. ni druge. oni B sistem ima pa druge finte. o tem drugič. skratka, penzionisti niso zato na svet, da kupujejo nove avte in hodijo ne vem kam pa svet. kilo mokice, mal kvaska, kruhek in Ommmmm. basta vse ostalo mladim družinam tko je... sej tuki ni nobene skrivnosti. samo v prvem stavku napiševa za "višjo pokojnino" tri pikce in še "višja inflacija", da se maček vsaj enkrat ornk za rep ugrizne. pol pa spet pogajanja, jajcanja, pa mrkaič neki reče, pa oni drugi spet neki, ko da se delajo, da so res bebci dej ti mal poglej kaj trogajo ti ljudje ven. na tistih embalažah od ultrafloroscentnih sokov piše, da ne smeš piti zvečer v postelji, ker če se ti polije po rjuhi jo lahko razžre cheap junkfood. po tistem se ne moreš dobro najest, lahko pa samo dobro ko*laš to je pa glavica na žebljica naglas razmišljaš in prideš do sklepa... to je ko platonova dialektika kaže se nezadovoljstvo, janša bo dal lakirat nohte pa bo mir par mescu that's the spirit

to, to... da si bebček. ej, komi čakam, da se bom kot penzionist vozu naokol in bom škljocu karkol že

huh... ja... temu rečemo odprtost bivanja

ja, sam poglej ti tukaj motive. kahel ehjavec bo štrajku, da bodo višje plače in s tem penzije, ker so na plače vezane. ni rešitev povišanje plač in ni rešitev znižanje cen. če imam na mesec 1000 EUR in je kilo kruha 1 EUR je enako, kot če imam 10000 EUR in je kilo kruha 10 EUR. problem je v asimetriji gospodarske in politične moči. z vsem družbenim in gosp. razvojem smo prišli tako daleč, da človek ne more več preživet tako, da krade samo naravi temveč mora nujno krasti tudi in predvsem ljudem. in to ne za luksuz, to je za preživetje. v končni fazi bo s tem bojkotom nastradala kasirka v sparu ali kjerkoli že, ki dela napol zastonj. lastniki spara in njim podobni imajo svoje imetje itak v ingotih, glede na to, da svetovno gospodarstvo poka po šivih. kaj njemu bojkot... cilj vladajoče elite je, da se množica ukvarja sama s seboj. in to počnemo 24/7... če nam pa že malo uspe spremeniti temo, se pa pogovajamo v kerem tednu nosečnosti je andželina od bred pita in podobne "oslarije". na žalost...

ne, daj povej... a veš kako je človeškimi možgani. ne znajo ne-raznišljat. če bi desetkrat videl človeka, ki mu pade strešnik na glavo, ko izstopi iz hiše in samo v teh primerih videl človeka izstopiti iz hiše, bi sklepal po načelih navidezne nujnosti, da pri izstopanju iz hiše na glavo letijo strešniki. v ljubezenskih peripetijah je pa čustvena ohromelost, t.j. pobiranje s podna, gledano relativno z vidika življenskega cikla tako dolgotrajno, da si obrambni mehanizem ne more privoščiti več takšnih spodrsljajev in aktivira imunski sistem v obliki podzavesti, t.j. distanca do globlje navezanosti itd. ampak, mi smo samo bitja nujno določena s svojim telesnim ustrojem kjer se vsaka akcija na silo nujno konča s polomom. torej "čiči in čaki". in od tu tudi paradoks. velikokrat bi človek rekel... "prej sem bil samski in prav nobenega vonja po ženski daleč naokoli. sedaj, ko sem pa napol oženjen, se pa vse limajo name." to se namreč velikokrat pripeti. ampak razlika ni v zunanjem svetu, ampak v nas. jah, prej nisi bil "pomirjen s kristom" (tko se reče), sedaj pa si. no, ampak tista relacija "vzrok-posledica" je umotvor miselnega aparata, s pomočjo katere razum z vidika telesnega obstoja v svetu popolnega fluksa dogajanja in spreminjanja oblikuje referenčno točko, na kateri lahko gradi svojo navidezno obrambo. včasih je res upravičena, če pa verjamemo v človeško dobroto kot tako, pa v največjih primerih ni. tako najprej prebaviš tisto že napol prebavljeno, se s časom opogumiš in narediš prve korake. resda izgleda, ko da bi po jajcih hodu (to mislem one taprave jajce , mislem... prav one, kurje ) a vsak korak empirike deluje sedaj v nasprotnem toku (kao, hej... sej je čist cool), dodaš zraven še ščepec libida in se spet loviš na mestu za svojim lastnim repom. se opravičujem... začel sem v bistvu dokaj resno in potem mi nekaj ne da, da se ne bi mal "zezu" iz tega. enostavno se iz resnih stvari norčujem. guilty as charged.

prvo kot prvo je treba vse poslance odvlečt iz zbora drekačev in ker smo usmiljeni jih ne postavmo pred zid ampak jim damo voljno. položaj poslanca je tako pomemben, da je njegova funkcija častna, plača pa povprečna plača slo. delavca. ne se bunit. takoj kandidiram. kar se javne uprave tiče VSE NA CESTO. po poslovnih kriterijih lepo nazaj, ko zmanjka mest na borzo. pa ne mi hodit iz beltincev u koper na UE delat zarad potnih stroškov. vojsko oklestit. samo nuja. nobenih patrij in ostale navlake. tu smo zato, da živimo in se učimo in ne morimo. zakonodajo spremenit. delam zato, da živim danes. torej brez garancije in s tem tudi brez sranja. ko mi začne nekdo plesat po glav grem via. pokojninsko zavarovanje? prst v rit. delam dons, plači dons. ko bom star 60 let, verjem mi, bom poskrbu zase. kaj naj s tem penzionisti zdej? jah, dragi moji... smrt je tabu zahodne družbe. in zdej nimate kam s temi penzijami in bežite pred seboj tako, da zdolgočaseno šklocate znamenitosti tu in znamenitosti tam, se prevažate s turističnimi avtobusi ko kakšni bebčki. ko pri čukčih človek doseže določeno starost, brez slovesa izgine v temni noči. tu poslušamo pa samo eno neskončno jamranje. nobene drže, nobenga odnosa, zdravstvo racionalizirat. tiste njihove seje stanejo več, kot pa zdravil potem. kašna bi bla potem situacija? jah, jeba dragi moji. sam zdej jo zakrivamo. če se hočmo pozdravt je treba operirat srce... ne pa nohte lakirat

čestitam... jaz bom začel tudi nazaj verjet. zlo počas, ampak važna je itak pot in ne cilj. ker brez zaupanja nea prideš nikamor.

dej povej kje se nahajaš... ker je ravno zima ti bojo/mo klošarji zelo hvaležni za podatek

aja... ti, ti, packa... takoj na telesnost pomisleš delal sem neke metafizične poizkuse drevo je bilo zelo osamljeno, namreč, in ni dobro prenašalo mojega nenadnega navala moral bi začeti počasi, a veš, tko kot moraš z nekaterimi ženskami. večerjice tu, večerjice tam, najprej božat tu, potem tam, potem še malo več, bližje in bližje, itn... jaz sem hotu pa vse naenkrat. in potem je začelo vršati tko, da sem moral zbežat.

ne sekiri se... to drži za ženske na splošno a ne bi ti mogla met dolgih črnih las po splošnih načelih zaporedne receptivnosti in inkrementalne apercepcije objektivne imanence

tinka lia jst tut tuhtam, pa ne vem, a je že tolk dolg od tega, al jih pa sploh ni blo. ampak res... sicer pa itak nisem čist pri tapravi. zadnje ljubezensko razmerje sem imel z drevesom

"Ne moreš biti usmerjen na vse strani. Potem si napol Bog!" Dr. Nimbus

I would stand in line for this, It's always good in life for this.

umru je marko zorko in jst to šele zdej ugotovim R.I.P. njegov najslabši članek ti da več zadovoljstva in veselja, kar je kdajkoli rumeni tisk (direkti, novice in ostala krama) kdajkoli od blizu videl. njegova zadnja knjiga, "knjiga mrtvih", je bila v prednovoletnem času prava uspešnica in jo še danes ne dobiš na knjižnični polici. mala smrt širokega uma

po tem scenariju romajo na lunin net sama strta srca ampak kokr vidim, peticija ne bo uspela

čeprav vem, da ni slabga vremena... ampak naj se že enkrat uščije al nej pa začne kugla sekat dej buh se že enkrat odloč

Ne zanašaj se na politika

super zgodbica pa še avtobiografska... v bistvu ni bilo razhajanj, je bila pa neumnost z moje strani... trap sem namreč verjel, da ljudje tisto kar govorijo, tudi resnično mislijo.