In pravim ti,znova, 
ne skrbi, vse je v redu, 
vode so mirne 
in modro je nebo... 
Odsev je jasen, 
slika poznana...   
Kako le, lahko rečem, 
ti to ali ono o vsem, 
kar je, ko morda niti ni... 
ne vem, si pa želim 
v svoji imaginani strukturi 
meni lastnega sveta...   
Naj bo, torej, v redu 
in vzemi besede tako, 
ne reci, prosim, drugače, 
če misliš tako... 
in reci drugače, če ne misliš tako... 
V trenutku, ki je, 
ostane tako...   
V tistem, ki pride, 
ne vem, povej mi, 
morda rajši ne, 
kajti ta je, ki je, 
trenutek, ki pravi, govori, 
kriči in joče... 
v meni...   
Vendar tega ne veš, 
kako neki bi lahko, 
ko pa vztrajam v tem 
dragocenem trenutku, 
ki je tu...in vztraja 
sam na sebi, ...ja...   
Ne govori, le glej, 
prestrezi moj pogled 
in povej le tisto, 
kar vidiš... 
v mojih očeh... 
Trenutek je ta, ki je, 
naslednji ne šteje... 
Ne morem in ne želim 
videti preko tebe...   
http://shrani.si/files/jdm86p0mwrzbma.jpg