V resnici vsakdo deluje sam, veš...Poznati najgloblje občutke in to...poznaš toliko, kolikor ti je podano v prepoznavanje in tisto, kar ti poda lastna intuicija... Ne gre torej, da preide čas raziskovanja, prej gre za pomanjkanje interesa raziskovati, čemu solih raziskovati? Mar ni raziskovanje drugega le primerjanje drugega v odnosu do sebe in obratno? Raziskujemo, ne glede ali to počnemo namensko ali ne...Kaj v tem primeru, te zanima? Nič, kar bi izhajalo iz namena, ker postane s tem vsako nadaljnje udejanjenje pogojeno...in to z večimi pogojniki, velik vpliv na odločitve pa ima tudi tisto prejšnje raziskovanje, ki tako dobi vlogo ocenjevalca, to pa vodi v praznino...Če ne želimo drugemu zagreniti življenja, ga nikar in nikoli ne ocenjujmo, ne raziskujmo in ne poskušajmo se identificirat z z njim, ker iz tega nastaneta dva nepopolna jaza in podvojiti sebe ali drugega nima koristi in eden od njiju odpade...saj razumeš, ane? Je, kot, da bi hodil s svojim klonom...brez veze...