Meni na žalost ne odpre linka, oz. ga odpre, vendar ne more naprej, ne vem točno zakaj, pa vseeno, morda bo kdaj drugič. Sem nekoč brala eno knjigo, ki jo je psihiater napisal. Na žalost se ne spomnim naslova, vendar me je naslovnica tako pritegnila, že leta nazaj, da sem si jo sposodila v knjižnici, ko sem jo zagledala in mi ni žal, da sem jo prebrala. Psihiater je pisal o tem, kako deluje prihiatrija, kaj naj bi bil njihov cilj, zdaj ali zavedni ali nezavedni, se ne spomnim, samo, če kdo deluje proti temu, lahko pristane v psihiatrični bolnišnici, četudi je sam psihiater. Skratka, ta gospod je bil psihiater in se je trudil in boril za to, da je svoje paciente zdravil brez zdravil. Nekako je verjel v pogovor, da te ljudje potrebujejo resen pogovor, poglobljen pogovor in da jim ne predpisuje zdravil. Dolgo je delal tako, da jim je predpisoval zdravila, nekoč pa je ugotovil, je prišel do sklepa, da farmacija služi denar na tak način, ker so vsi pacienti poskusni zajčki za njih, psihiatri pa le posredniki. In ne samo to. Tudi to, da te pacienti, ki jemljejo zdravila, ne zdravijo svojih diagnoz na ta način, pač pa jih s tableti potlačijo in postanejo odvisni od tablet, kar je vsekakor žalostno. Na koncu se morajo potem najprej zdraviti proti odvisnosti, šele nato se spopasti s svojo diagnozo, kar pa ne uspe vsakemu, ker vsi psihiatri delujejo na ta način, da predpisujejo zdravila. Sam se je temu uprl in povedal svojim kolegom, jim želel odpreti oči in jih spodbujal k temu, da naj ne predpisujejo zdravil pacientom, da naj se z njimi pogovarjajo, vendar glej ga zlomka, kaj je temu sledilo. Sledilo je, da so mu postavili neko diagnozo in zaprli v psihiatrično bolnišnico in ga začeli šopati z "vsemi" tableti. Mislim, da mu je na koncu samo še žena ob strani stala, vsi njegovi "dobri" kolegi pa so se pokazali, kako zares dobri so bili.