Danes sem sanjala oblake. Z nekom sem ležala na hrbtu in sva jih skupaj opazovala. Nenadoma sem pod oblaki opazila neko prozorno snov...bila je raztegljiva in letela je...pomislila sem,da je duh. Osebi poleg sebe sem pokazala kaj vidim, kazala s prstom na njo, bila sem hkrati presunjena in v strahu, ali samo jaz vidim ta čudež. Oddahnila sem si, ker je oseba poleg mene pritrdila, da tudi on vidi to snov, samo da to ni duh, nekaj drugega je. Ampak kaj? Trdila sem da je duh. Letelo je počasi, sem in tja in zmeraj nižje. Spreminjalo je obliko. Zmeraj bližje je bilo in tudi manjše. Na koncu se je spremenilo v kapljico, ki je padla name. Se mi zdi, da na roko. Ne spomnim se točno. Sprva se mi sanjalo ni, da se mi bo snov približala, čeprav sem si jo silno želela pogledati od blizu in jo prijeti. Kot bi mi intuicija govorila, da je zmeraj bližje, adrenalin se je sprožil, ko sem jo opazovala in slutila, da se snov približuje. Na koncu je bilo tako kot sem že napisala. Padla je name, v obliki kapljice, ki je izginila.