x!x Dayo piše s stališča moškega (in lastnih izkušenj seveda) in skoraj identičnega mnenja kot daisy. Vprašanje če vesta. V takih zgodbah se ponavad vsem udeleženim že mal odfuka, en sam kaos v glavi, čustvih in energijah... ni več trezne presoje, notranja jasnost ali stabilnost se zdi svetlobna leta oddaljen pojem... in takrat mogoče ni neumno za nasvet vprašat koga, ki je že "been there, done that". No, s tem bi se pa strinjal. Vzorec, zarad katerga sploh pademo v tako situacijo, se ne razreši kr sam po sebi s prekinitvijo odnosa, ampak je treba še precej delat na seb, samoanalize itd. itd., da pridemo do uvidov, kje je naš notranji problem. Je pa izstop iz takega začaranega kroga ponavad sploh predpogoj, da lahko začnemo stvari razčiščevat pr seb na globlji ravni, ker v tistem notranjem kaosu nismo sposobni videt kej dost, je vse preveč megleno, kaotično, nejasno. Res je tud, da dostkrat tud po končanju take zgodbe ne spoznamo dejanskega problema in še naprej živimo z istim vzorcem, zato nas ima velik izkušnjo, da dobimo potem ob priliki novo lekcijo, včasih še bolj intenzivno! No, potem ti pa počas že kapne...