doorwoman.p

Potemtakem imam jaz ortodoksijo.. ker ne potrebujem vse tiste hrane, ki zavira mojo energijo in zaradi katere se počutim na tleh, če jo zaužijem le košček. Free je lepo napisal in nimam kaj več reči kako to gre. Po svojih izkušnjah lahko potrdim, da je tako. Sama nimam pri tem kakšne izbire.. v vsakem primeru izberem dobro počutje. Večkrat sem se skušala prepričat, da je to le v moji glavi oz.da nekaj kompliciram.. da sem sama sebe prepričala, da sem drugačna.. da mi kravji sir, ki ga pojem daje le neke navidezne slabe občutke v telesu itd. Vendar ko sem se tako za kakšen dan vrnila na stara pota, me je slabo počutje kmalu pribilo na tla. In potem mi je blo še kako presneto žal, da se primerjam z drugimi. Smešno je, kako se vse tisto kar je tuje hitro označi za bolezen oz. težavo, ki jo je treba reševat. Ortodoksija ali whatever neki.. je le izgovor za tiste, ki jih nekaj moti.. pa se jim ne gre za to, da bi poiskali iskreni odgovor.

Nekdo mi je povedal, da se kadilci rodijo z 'kadilskim' kromosomom.. torej, da duša dobi ob rojstvu telo, ki ima predispozicijo, da bo skozi življenje razvilo odvisnost od kajenja. mogoče je tudi z istospolno zaljubljenostjo tako..

Glede na to, da je vse to možno.. je vprašanje kakšen je namen te moči? Ta sposobnost je pravzaprav razumljiva v okoliščinah kakršnih smo.. in združuje na nov način moč je vsekakor dana in pomeni, da ima razlog za delovanje.. kot oči, ali nos.

Lej.. (mogoče si to tud ti, jest ne vem).. ampak jasno je, da so te izkušnje, ki jih opisuješ namenjene njemu. Iz njih se bo povzpel višje in bo postal močnejši. Ta cilj verjetno ima. Najprej pa ga mora začutit seveda, kar ni tko lahko.. iskat v sebi, v vseh negativnih izkušnjah ki jih je doživel možnost, ki bi mu odprla pozitiven občutek. In it za njim.. iskat skozi njega 'rešitve' zase. Potem se odpre samo od sebe.. a si to hotu zvedt?

mogoče pa ta naloga vključuje tudi vzgojo otrok a:inocent:

Pirhe si začneš farbat takrat, ko izbiraš med enim in drugim.. mislim, da ne gre toliko za to, da ločiš ego od svoje duše kot za to, da veš kaj potem z tem naredit. Mislim, da ima vsak tu svoje metode za izbiranje.. svoje občutke srca, ki ti povedo kje si. Jaz pogledam kot prvo, če me stvar obremenjuje.. če me - jo sprejmem in grem dalje. Če me ne obremenjuje.. me začne zanimat in bi rada vedela o njej več. Zato vprašam in čakam na odgovor. ( - ker odgovor vedno pride) Kaj je tisto v Unisu, ki je Unis? hm.. unisova duša pomešana z Unisovim razumom unikat med dušami. To se vsi sprašujemo. Mislim pa, da je cena kot more biti.. torej popolna v tistem trenutku, ko zavzema svoje mesto. evo to je to!

potemtakem trpljenje ni trpljenje.. je le 'razsvetljenje', ki ti daje krila. Na tebi je ali jih sprejmeš ali ne.. in pri tem ni razum tisti, ki izbira, temveč duša oz.srce.

Kako lepo.. te videt http://www.youtube.com/watch?v=1qApLxE7Hck

eh nič.. samo zanos veselja

prvi korak je vsekakor to, da verjame, da se lahko pozdravi.

chevapčič

za vse tiste k se jim da v zadnjem času tko ukvarjat z agapejem

Kakor komu.. he he Vsi smo na tej poti.. in čisto vsak je na nek način zdravilec, saj vsak zdravi v prvi vrsti sebe. Po tem bi jaz spoznala 'zdravilca'.

Pravzaprav gredo ljudje po tovrstni 'feedback' (zdravljenje oz pomoč) v smislu: pokaži mi nekaj kar bo spremenilo moje stanje na boljše. Verjamejo, da se jim stanje lahko spremeni na boljše, ampak ob pomoči še nekoga drugega. (In 'zdravitelj' le ohranja tovrstno pozornost.. in stanje se normalizira.) Ampak v bistvu so v sebi zanikali, da SAMI lahko spremenijo na boljše. In to že pri vzroku za svoje stanje. Seveda ne zavestno.. Zgleda da so tovrstne socialne interakcije tu zato, da nam pokažejo, da smo vseeno sami kreatorji toka našega življenja. Nekateri za takšno spoznanje potrebujejo par let, nekaterim je ena izkušnja dovolj.. vsakemu pač svoje. Če bi 'zdravilec' že v štartu pojasnil npr.'pacientu', da je vse odvisno od njega in njegove pozornosti.. hm vprašanje kakšen bi bil efekt.

Unis.. skušam najdt prave besede, in ne samo zate.. razlog za takšne dneve oz.takšna stanja bi lahko poiskali v vsej zlagani zunanjosti okoli nas. Vendar vsi vemo, da je to le zunanjost.. Le zakaj nas potem prizadane osebek, ki 'igra' pred našimi očmi?? hm.. verjetno zato ker je naš um že povezal ta osebek z nami samimi. Zajebano ni kej.. preden ugotovimo, da je čutenje nečesa neprijetnega že prisotno, pusti grenak priokus.. ampak v bistvu ga lahko tud ne pusti.. če ga ozavestiš, da se je pojavil kot posledica uma.. in ozavestiš vse misli, ki jih je povezal z tabo.. je to podobno igri, ki te kaj hitro nasmeji.

Hvala Agape za vsak tvoj super post!! Jaz jih z zanimanjem berem, ker je v njih marsikaj koristnega. Lp

K.Jarett & J.Garbarek http://www.youtube.com/watch?v=Tn5r6KscagM

Nekako si tu v fizični obliki, tko da tvoje bivanje ima nek namen z vsem, kar te obdaja. Oseba, ki je bila z tabo.. je tudi bila z namenom. Njena duša je poiskala tebe.. in ti si poiskal njo. Zakaj sta poiskala drug drugega pa vesta le oba posebaj.

poslušaš sebe in to je to.. saj ti telo takoj po zaužitju pove, kako se počuti.

uf.. če bi jst zate molila, bi bil že v nebesih.. škoda da ne bo tko. kako pa se lahko zameriš župniku?

ti dam čist prov

dobro vprašanje.. ampak mislm, da bolj za zjokat. Ker bi mogoče nekomu tovrstno stanje ('osamitve') bolj leglo, pa išče lika zunaj sebe.