doorwoman.p

ja kar čutiš.. je v bistvu notranjost, ki se ne definira. kar misliš pa zunanjost, ki je naučena. mislim da samomor v glavi ni možen

na kateri post se to nanaša?

ravnokar zvedla, da grem med nune..

ravnovesje? sprejeti misli in sprejeti del sebe, ki želi čutiti? mogoče pa opazuješ oboje in to pomeni zavest o notranjem in zunanjem..

človek je lahko vse kar čuti.. enostavno vendar ni kajne? ponotranjiti se z npr z ludekom, ki strelja druge tekmece, razbije zid in vrže kkšno bombo. hm

Leeloojamais

Ja ločenost bi mogla zgint.. postati bi moral ta ludek.

Bodi tiho, ko je največ besed. Ob njih predolgo iščem, kar čutim.. ko umikam pogled.. in ne želim videti sebe v zmedi srca, mi poglej v oči. Povej da sem edina, ko se imam najraje. In odidi, ko te najbolj iščem. Ni besed in recepta, za sanje, ki so prišle.. zvok, ujet v meni od nekdaj govori preveč.. vonj nečesa, kar poznam od nekdaj.. in iz tišine stkane niti se svetijo v neskončni globini.

notranje in zunanje tudi ni ločeno, čeprav zgleda.. zakaj se ne sprijaznimo, da več kot kot pojasnjujemo.. manj vemo? in verjetno več kot pojasnjujemo bolj ločujemo? vemo manj.. ampak zavedamo se več.. s čim se zavedamo? z tistimi čutili, ki opazijo zunanjost? Ne bi rekla. In zunanjost se zato po eni strani odmika od notranjosti.. Dajanje pozornosti aspektom 'nezunanjosti' ustvarja ločenost. Kako povezati, kar ni ločeno? Preprosto tako, da ločenosti ne čutimo. Vprašanja, ki si jih postavljaš Prabha se nanašajo na preteklost.. in preteklost so le čustva in občutki. Zavedanje takrat, ko si čutila in danes, ko se spominjaš tega čutenja, je zelo drugačno. Vendar do recepta za srečo nikoli ne prideš..

ne he he

aha preglasen glasbenik (z violino?)

uf.. zame se predvsem začne.

mogoče kakšna težka škatla?

Če je inteligenca nekaj kar ne moremo definirati, potem JE ljubezen inteligentna.

Le kdo sem jaz, da lahko sodim, kaj naj čutim? v preteklih momentih usode gradim spomine.. skozi tvoje oči poiščem strah, da ne hrepenim po zavetju tišine.. kateri jaz gleda? vem, da je nekaj v tvojem nasmehu in v teh ustnicah, ki dajejo glasbo, ki me odnese.. a kdo sem jaz, da ugotovljam? skušam definirati kar se ne da in kar je jasno.. tukaj sem jaz! poslušala bom srce, ker drugega ne morem.. in glasbo, ki poleti tja v nebo.. med tone, ki bi radi bili slišani.

V misel se popeljem, da poiščem zakaj živim.. a občutek sreče, ne popušča, ko skozi mene steče. omamna širina kaže nov lok neba, lice, ki govori, a pogled ki na novo ustvari.. tisto kar je že tukaj, in čaka na dih.. nov val morja, v mojih sanjah želja. si tišina, ko sem jaz in zmeraj bolj neskončnost. včasih obraz, ko so tu drugi.. a nekje znotraj mene točnost.

Ko um utihne: ko izginejo misli, občutki, zaznave, spomini.. s katerimi istovetimo občutek našega jaza, je tisto kar ostane bistvo jaza, čisti subjekt brez objekta- to je čista zavest. Nisi bitje, ki je zavestno, ampak si zavest. In tukaj ni debate kaj je prav in kaj ni.. je le ljubezen (ali svetloba), ki ti pokaže, da smo vsi skupna zavest.. in vse je znotraj nas. in ko to čutiš.. čutiš tudi drugega na isti poti.. in veš kaj naj narediš. Vedno se da vsaj malo pomagati, na en način, ki ga čutiš, da ga lahko narediš. Preje se mogoče nisem pravilno izrazila.. pravzaprav sta um in zavest povezana, saj je zavest verjetno znotraj uma. ?

kaj pa če bi se za spremembo ozrli vase in poiskali odgovor v naši zavesti in ne umu?

Če jst prov razumem je kvantni skok doživljanje neke oblike zavesti? V bistvu lastnost zavesti.. Ampak doživljanja ni možno opisat, če kvantna teorija pravi, da ne moremo razjasniti, kaj se dogaja, ko je foton oddan iz neke točke v 'prostoru' in potuje do druge, kjer je vskrkan. Obstaja le neka oddajna točka, točka vsrkanja in prenos enote delovanja med obema. točka vskrkanja pa mora biti verjetno primerna vsemu temu, kar pomeni, da je verjetno tudi nedoločljiva oz.nepojasljiva.

Vsak ima svojo resničnost in pripraviti shozifrenika, da bo sprejel svojo resničnost v naši ni nedosegljivo.. shizofrenija je ozdravljiva in zato ne potrebujem kakšnega dokaza.

obriše si svoj nos tisti, ki spozna, ko zavoha resnico

jaz pa vsakemu svetujem v hribe..

si tudi ti vesel vsakega novega dne in sončnih žarkov? potemtakem ne bi tukaj pisal in nas opozarjal kakšni smo.. pridejo dnevi, ki gredo hitreje mimo nas kot bi želeli.. ali pa želimo da gredo hitreje, da lahko čimhitreje zapustimo delovno mesto in se odpravimo domov v hribe, kjer bomo užili kakšen sončni žarek. želim vsem silvestrovanje z mirom v srcu.. če bo mir prisoten ob nalivanju in jodlanju itd..potem tudi prav.