galaksija toplih misli, ki uhajajo k tebi.. začete v času, ki je bil za to namenjen.. kako lahko? en spomin in srce čuti! enako in isto, zaplava v spominu smehljaja.. sreče, ki je ne pozabim smehljaja, ki je ta sreča, tvojih in mojih neizrečenih besed.. in mojega nesmiselnega vedenja.. v času, ki je bil za to namenjen.. a času, ki ni bil namenjen meni.. duša ni mogla dati ničesar, niti vzeti.. bi bilo drugače? ne, ker sem to jaz 'v težkih trenutkih spoznaš prijatelje', a mene nisi spoznal? zakaj spomin ne blokira? vzroki so, da bi lahko.. kakšen je smisel? in namen teh mojih vprašanj? kaj se moram še naučiti? srce ne misli, srce čuti in se ne uči! le čuti in vzbuja toploto in se včasih prepusti.. morju in soncu, vetru in višini..