jst prijaznim ljudem ne zaupam.. pa nej bo tega kriva vzgoja al karkoli.. dejstvo je, da se dogaja veliko ne fer stvari vsepovsod in da je zunanjost že zelo narejena in zato vprašljiva. zaupam bolj tistim, ki so iskreni in povedo stvari naravnost.. raje vidim da me nekdo hladno pozdravi, in ne narejeno. tud sama opažam.. npr.vedno ko sem prijazno in z nasmeškom odstopila sedež na avtobusu.. ga gospa ali gospod ni hotel sprejet.. pa se mi je zdelo mal tko .. k pa odstopim sedež čisto tko mimogrede.. brez prijaznega nasmeška.. oz sploh več ne vprašam ampak samo vstanem pa pokažem na sedež.. pa vžge.. in prov je tko, mislm zakaj bi se neki trudu bit prijazen? s tem samo daš vedet nekomu, da je odvisen od tega.. pa saj ne smemo bit odvisni od prijaznosti. kvečjemu od iskrenosti.. govorim za takšne situacije.. mimogrede.. če pa nekdo res potrebuje pomoč, je pa lepo če se ponudiš na ta način, da mirno vprašaš.