Vilinčica

Čer Po dolgem času spet tu - koliko branja za nazaj Vidim, da se kar veliko dogaja, kljub "počitniškem času". Jaz sem se vmes privoščila dopust v Italiji, potem čez nekaj časa pa še 14 dni dopusta in razvajanja pri mojih dveh - večino dni preživela na motorju Zdaj pa je konec za kar nekaj časa ker sem iztrošla svoje zaloge financ. Že tako živim iz meseca v mesec, s temle dopustom pa sem precej na tesno šla čez. Sicer pa spet neko čudno obdobje, zato molk z moje strani - sem bila raje sama. Čeprav - po drugi strani sem spet spoznala kar nekaj novih fajn ljudi Med drugim žensko, ki me v marsičem totalno spominja na tebe Marsa - poleg izgleda obnašanje, karakter - kolikor sem vaju obe uspela spoznat no. Prav lahko bi bili sestri Vmes mi ni dal miru nekdo iz moje preteklosti Vidim, da se nikdar ne bo spremenil - par dni pred poroko mi je pisal, da me ljubi in tri sestavke raznih bla-bla-bla-jev, kako je bil primoran najti nadomestek,... potem pa se je čez par dni dejansko poročil... Boga punca oz. zdaj že žena... Nad-vesela, da me je takrat le srečala pamet in da sem sedaj stran od tega s*anja! Upam samo, da bo od zdaj naprej mir in bodo razni sms-i in maili prenehali - če že prej moje ignoriranje le-teh ni zadostovalo. Ne privoščim pa nobeni življenja s takim glumcem Vidim toliko podlih stvari, da se dejansko sprašujem koliko ljudi je sploh še iskrenih do svojih partnerjev... Če samo pomislim kako naivna sem bila jaz Sicer pa sem zadnji mesec/dva v nekem čudnem razpoloženju - grabi me panika da imam za sabo že recimo 1/3 življenja (če bom dolgo živela sicer pa polovico ) in da sem v tem času premalo dosegla, da bi lahko dala več od sebe, da sem sposobna marsičesa, jaz pa (z diplomo) gnijem v neki uradniški službi in se sprašujem da če sem res za to študirala. Da se od mene ne pričakuje niti kančka izvirnosti, ampak zgolje golo izpolnjevanje ukazov nadrejenega. Da je vsaka ideja ali predlog za izboljšave sprejeta kot grožnja "vladavini" nadrejenega. Vem, da sem lahko vesela da sploh imam službo, a počasi mi je to le še slaba tolažba saj imam občutek da dobesedno gnijem tistih 8 ur na dan, duši me rutina, počutim se kot lev v premajhni kletki, ki bo zdaj, zdaj podivjal... Res pa je, da se mi je končno le uspelo postaviti zase. Par tednov nazaj sem (ko je bil pisker že prepoln in se tako ni več dalo delati) imela pogovor z vodjo - na miren način povedala vse, kar mi je ležalo na duši, na drugi strani celo dobila dokaj človeški odziv. Mogoče sem dala kaj za misliti da tisto nečloveško znašanje, poniževanje in zaničevanje ne vodi nikamor in da si ne bom več pustila s*ati po glavi le zato da bi obdržala službo. Prišlo je namreč že tako daleč da sem bila pripravljena dati odpoved če se stvari ne bi umirile. Ker sem se prvič uprla je bil šok na drugi strani razumljivo velik. Mislim, da se je morda celo kaj premaknilo v tisti bolni glavi - a verjetno le za kratek čas. Resnično ne razumem - po 28-ih letih s*anja doma se postavim na noge in začnem živet, spoznam bivšega, ki me v dveh letih uspe sesut še nižje kot sem bila - no v bistvu sem se sama sesula in se potem ko sem dobila tisto zadnjo brco v rit z njegove strani končno uspela zbrat pogum, spokala stvari in zaključla z njim. Se že spet postavla na svoje noge, začela z novim življenjem, se spet osamosvojila, zaživela, dobila novo službo... Tukaj pa že spet - znova in znova preizkušnje moje vzdržljivosti - ponovno poniževanja in vse ostalo o čemer sem pisala že zgoraj In spet sesuto moje zdravje, moja samopodoba,... Ne me narobe razumet - ne jamram. Sem borec - se borim kot že toliko let do zdaj, ma zdaj preprosto več ne razumem zakaj. Vem, da sem dober človek, poskušam delati dobro, živeti tako da ne prizadaem nikogar, pomagati drugim po svojih najboljših močeh,... A nekako ne znam najti ravnovesja v sebi in ostati samozavestna in odločna v vseh življenjskih situacijah. Včasih se mi zdi, kot da se vrtim v začaranem krogu. Trenutno mi je lepo na vseh drugih področjih v življenju, le v službi ne. In to mi zelooo mori - da moram dobesedno skivati svojo pamet in ideje zato ker se nekdo počuti ogroženega, da se nekdo znaša nad mano samo zato ker ima probleme sam s sabo... Po vseh teh letih še vedno nisem osvojila tega, kako se postaviti zase. Še vedno kadar pride do kakšnega večjega konflikta zmrznem, se zaprem vase in potem v sebi premlevam. Namesto da bi se že prvič uprla sem dve leti prenašala znašanje psihopata v službi. Česa se ne znam / zmorem naučiti da se mi ena in ista lekcija ponavlja že toliko let? Ne znam se imeti rada. Kako naj se tega naučim? Mislim, da se imam, a se več kot očitno motim če se mi ta lekcija ponavlja v vseh možnih oblikah. Najprej doma, potem v vezi, zdaj v službi. Včasih se mi zdi da ne zmorem več, da bi preprosto vse spustila iz rok in se prepustila. A potem mi moja trma in vztrajnost ne da da bi obupala. Vstanem kot že ničkolikokrat do zdaj in se borim naprej. Vse kar si želim je "normalno" življenje. Odnose doma sem / smo spravli na nek boljši nivo, z veseljem grem domov. Zdaj sem bila 14 dni pri mojih in se nam je uspelo le nekajkrat malo spričkat, sicer je bilo prav luštno. Rada imam oba - kljub vsemu kar je bilo. Od tiste slabe izkušnje v ta zadnji vezi se sicer še vedno pobiram, tisto drezanje z njegove strani ni kaj dosti pomagalo - vsakič me spomni koliko jeze je še vedno v meni zaradi vsega kar je naredil... Zaradi vsega, kar sem si jaz dopustila, zaradi tega ker vem, kako neumna sem takrat bila - kot bi mi nekdo odklopil možgane Poskušala sem dajat jezo ven iz sebe vsakič ko je spet poskušal vzpostaviti kontakt, poskušala ne odreagirat na njegove provokacije... Ker upanje umre zadnje še vedno upam, da mi uspe najt novo službo še pred iztekom pogodbe tukaj ker ne bi rada podpisala podaljšanja tukaj... Najbolj neumno se mi zdi ker vem, da sem pridna, da sem se pripravljena naučiti vsega kar bi zmogla delati, imam veliko izkušenj na različnih področjih, a vseeno sem do sedaj v dveh letih prejela vsega skupaj morda 10 odgovorov na prijavo na razpis in od vseh možnosti sem bila le na enem razgovoru (še to preko vez). Vse to ubija mojo samozavest in je hudo načelo še tisto malo upanja, ki je ostalo da mi bo uspelo dobiti službo brez vez (ki jih tako ali tako nimam - vsaj na "pomembnih položajih" ne). Človek v taki situaciji težko ostaja optimist. Še dobro, da imam okrog sebe fajn ljudi - prijatelje v bistvu pa so mi (tisti bližnji) kot druga družina. Vesela sem tudi za svojo ta pravo družino - ne glede na vse, se imamo radi. Rešuje me tudi moj motor, ki mi v prostem času daje občutek svobode, ki ga tako pogrešam tistih 8 ali več ur na dan. Vožnja je moja meditacija, užitek ko sem sama s seboj v čudoviti naravi, ko odkrivam nove kraje in spoznavam nove ljudi - takrat sem kot majhen otrok ki se veseli vsega novega. Ni lepšega kot zjutraj ob kavici na zemljevidu najti še neprevoženo cesto in še neobiskane kraje in jih potem čez nekaj ur tudi dejansko najti in prevoziti... Vesela sem za vse nove ljudi, ki sem jih spoznala - sami dobri ljudje Če ne bi imela vseh teh ljudi okrog sebe bi se mi verjetno že zdavnaj "sfuzlalalo". Včasih imam občutek da nekdo preizkuša koliko bom zmogla. Mislim, da je počasi že čas da začnem živeti kot se spodobi in predvsem da se končno naučim imeti rada samo sebe - ker tega več kot očitno vse do zdaj nisem uspela osvojiti Sem borka, ma ne vem koliko energije in optimizma mi je še ostalo. Trenutno je stanje pozitive bolj švoh, tako da se držim bolj zase ker ne želim obremenjevat nikogar... Se opravičujem za tale "prosti spis" - mogoče bo zdaj kaj bolje - ko sem dala ven iz sebe. Over & out! Vsem želim en lep večer - kako paše tale ohladitev

Spet same lepe fotke no - tiste, ki sem jih uspela videt, ostale so pa sodeč po komentarjih bile tudi lušne!

Nekaj fotk z dopusta v Italiji... http://shrani.si/f/21/At/3B8zzsj4/wdw-083.jpg http://shrani.si/f/1Q/7l/4lx4WgL9/wdw-130.jpg http://shrani.si/f/3R/zV/4uQjBhUf/wdw-173.jpg http://shrani.si/f/1t/J7/2f0i9ykW/wdw-291.jpg http://shrani.si/f/5/cV/lMHWmCQ/wdw-306.jpg

Aliana tole zgleda pa res luštno in predvsem "domače", sproščeno Držim da ti zalaufa, bom Zmenke omenila potencialnim kandidatom v mojem krogu

cashy super šik! Vso srečo - še tukaj (na razgovoru/-ih in v ženitnih zadevah )

Dan vsem Vidim da se je spet polno dogajalo Čestitke vsem pridnim - na "službenem" področju - Aliana in drugje (šport, vrt, doma,...) - Zalaya, cipci Držim pesti za uspešno iskanje službe cashy! Še kako vem, kako težko je Samo ne obupat! Sicer pa tebi s tvojim profilom verjetno ne bo tako težko najt službe - mislim, da ste kar iskani - vsaj kakor spremljam razpise že zadnje par let. Eni se selijo - Pujsita upam, da bo šlo vse tako, kot mora drugi še vedno ali pa ponovno zaljubljeni - kako lepo prebrat - sem vesela zate, za vaju Ale! Marsi itak vedno kaj dogaja Kako je kaj Cookie in njen razbojnik? Verjetno sem še koga pozabila - vse je bilo lepo "prebrat" Jaz še vedno iščem novo službo Upam, da bo že kaj kmalu uspešno - da nekje drugje začnem na novo. Sicer pa uživam na motorju - kadar nam je le vreme naklonjeno En lep dan želim vsem - je ravno pravi za se zavit v deko in se vržt na kavč, s kako dobro knjigo v roki, ali pa dobrim filmom na repertoarju - če je še v dobri družbi - toliko boljše Uživajte

cipci za lepe novice. Marsa drži se! Aeval hehe faca! To si pa tako svetovno spisala da samo kapo dol Prva polovica dneva - ni za govort spet bolani izpadi Potem potovanje na drugi konec in... Presenečenje danes popolnoma uspelo nasmeh in veselje na drugi strani. Druga polovica dneva - čudovita Večer z luštnim zaključkom. Kakor mi sicer te novodobne oblike komuniciranja niso ravno najbolj pri srcu, pa jih imam vseeno malčk rada, saj mi v moj dom "prinesejo" ljudi, ki so sicer par tisoč kilometrov stran. Prej sem govorila z najboljšim prijateljem, ki ga nisem vidla že dva meseca (od kar sem bila tam na obisku). Zvedla eno super novico, vidla ta malo in ženo, se načvekala, pa čeprav le preko ekrana, ma je vseeno luštno vsaj na tak način jih videt Ene stvari se nikoli ne spremenijo - kako lepo da mi še vedno bere misli in obratno Tako daleč, a vseeno tako blizu... Ljudi, ki jih mam rada ne zamenjam za nič na svetu Miren večer vsem

Ja - maš prav No - za nas mulce je včasih bila "navadna", ta prava,... pa me je malo zaneslo

Čer Končno malo noge v luft - sem bila pridna do sedaj, delo uspešno zaključeno Zdaj pa samo komaj čakam na reakcijo jutri (bo presenečenje ) Uhh morje - jaz bi tudi! Nisem šla že dve leti Letos si vsekakor privoščim - nekaj je že splanirano, ostalo pa upam da še pride. zalaya pridna na vrtu Aeval super za dobro novico sin kar konoplja - industrijska ali navadna? cashy za zaposlitev, vse drugo pa bo tudi že prišlo Pri meni pa - pestro Čakam na vikend da se spet odklopim. V soboto sem po dolgem času spet cel dan preživela čisto sama, je prav pasalo in spet odkrivala nove kraje En lep večer vsem

Jih zbiraš al kako?

Dan Peeeeteeek Marsa - super za mamo Lepo da je že OK. Cookie čestitke za novo vlogo pa vse dobro tebi in malemu Razbojniku Uživajte Še dobro, da je petek danes sem že navsezgodaj nekaj zašuštrala in dobila tak odziv Šlo je samo za en list papirja, za katerega nisem vedla, da ga moram dat zraven (pucam delo nekoga drugega) in je bila potem cela panika zaradi tega Kako je treba vsako najmanjšo stvar zbirokratizirat... Reakcija na drugi strani kot da bi šlo za življenje ali smrt. Počasi je res že čas da dobim delo, pri katerem bom rabla uporabljat tudi možgane, ne samo delat po navodilih /korakih / obrazcih nekih birotkratov... Mislim pozitivno in delujem v smeri sprememb na boljše Ker je za vikend napovedano neko čudno vreme (hmja bliža se poscana Zofka in ledeni možje ) bom dobro izkoristla današnje popoldne - komaj čakam. Destinacija še ni znana, čakam na preblisk Lep petek želim vsem, naj vam čim hitreje mine čas v službi, da boste lahko potem uživali zunaj na sončku

Uuu sej res to sem pa čisto pozabla napisat - da se tudi meni zdi da je Cookie že novopečena mami Hahaha oprosti - tebi verjetno ni bilo smešno ko si bila v tej situaciji, ma napisala si tako luštno da si me spravla v smeh! Si me spomnila na moj otroški beg pred enim veliiikom petelinom - verjetno je bil tisto najboljši šprint mojega otroštva Ooo Aeval super za službo! Tako kot si napisala - da bi le vedno bila Aaa je že brez hehe verjamem ja da ji je fajn zdaj ko je spet "free" Tebi pa da sem čim prej pozdraviš! Na Iliriji bo / je Škisova tržnica če jaz prav vem Uživajte

Dan Sem sper malo "štrajkala" z obiski tu gor - je tako lepo zunaj da prav ne biti notri med 4 stenami Marsa da bo tvoja mama čim prej OK (da bo vse dobro zaceljeno)! Aliana čestitike za realizirano idejo in da bo čim več povpraševanja za omladinca - saj verjetno bo tudi to minilo. Res je lepo zunaj - vse je oživelo Aronija in goji jagode niso prav zahtevne. Moja dva sta jih dobila par let nazaj in že lani (mogoče tudi predlani - se ne spomnim dobro) smo kuhali sok iz mešanice sadja z vrta (aronija, goji jagode in robide, mogoče v kakšni rundi še kaj drugega vmes) - rezultat je bil odličen! Fajn za tvoj vrt Uff tek uživaj - je fajn sprostitev, sploh pa je lepo ko začutiš svoj napredek Ti želim da z užitkom pretečeš tale zadani cilj (maraton). Svoje tekaške superge sem letos uspela sprobat samo parkrat, zdaj si kar ne vzamem časa Kadar je lepo šibam na motor pa zmanjka časa za ostalo. Zunaj je že sonček - komaj čakam na malco da se grem segret Lep dan želim vsem

Že to je dosti Tudi mene tu samo par ljudi spravlja v dobro voljo, pa se poskušam osredotočit na njih in ne na izpade nekaterih... Že kaj kolesarita? Hehe no samo da je bil dober Lisice letos sem jih prvič dobila, pa nisem parkirala ne na pločniku, ne na cesti, ne na kolesarski. En kos zemlje (peska) ki ničemur ne služi in kjer nikogar nisem ovirala. Pa me je redar poučil, da naj si vendar prebrem zakone ker to je pač neprometna površina, ki ni namenjena parkiranju Ne bi o tem, da je v istem času pred trgovino na pločniku bilo parkiranih ene 6 avtov. Mu pokažem na njih in ga vprašam če se dela norca iz nas (nas je več dobilo lisice - v radiju 10 m), da kaj je pa tisto tam če ni prekršek. In mi zabrusi da on je samo eden in da pač ne more vsega naekrat olisičit :xx!: Ne bi o tem, da je parkiranje na pločniku verjetno večji prekršek kot parkiranje na površinah, ki niso namenjene prometu Maaah samo da polnijo blagajno... Škoda, da se ta denar potem ne zliva v posodabljanje mestnega potniškega prometa in ureditev prometnega režima v naših mestih - potem bi bil še kak pozitiven efekt. Kako fajn da je petek, pa še tako lep dan se je naredil komaj čakam da grem domov in ven - če vreme zdrži mogoče celo še na motor Lep dan in vikend vsem

Čer Uff kako je pasalo dva dni brez dežja - sem oba dneva uživala na motorju Sicer pa (če odštejem službo) sem fajn, uživam v pomladi Ale super za sodelavce - to ogromno šteje (vsaj meni no) Lep večer vsem P.S. Marsa je teran že sproban?

So fajn ane Baje da ni fora. Na Wikipedii piše pod poglavjem "Vocalizations and mimicry" kaj vse so sposobni oponašat: Lyrebird Hehe butl ja kapo dol za te mojstre ane

Tile ptički so pa mojstri oponašanja 1

NJAM! Tole pa zelo dobro zgleda Jeti! Jaz pa čakam da se skuha krompir za v regrat, povrhu pa seveda ne sme manjkati čemaž

Hvala za dobre želje vsem! Ja - mogoče je res samo to pomladanska utrujenost, sicer pa je vsakič do zdaj verjetno (kot vedno) počela tolko stvari naenkrat ko se je zgodilo... Nisem hotla zganjat neke panikre, ma vse skupaj je bilo od daleč videt bolj grozno kot mogoče v resnici je. In ji verjamem da je v redu. Sicer pa - najin odnos je tak kot je šele zadnjih nekaj let. Prej je bilo popolnoma drugače ker je od vedno preferirala brata in ga je podpirala v vsaki stvari, naredila zanj vse kar je lahko. Jaz sem bila vedno "črna ovca" familije ker sem se upirala, ker sem ji te njene razlike vedno očitala, ker sem ji v joku vsakič povedala kako boli to, kako se obnaša do mene,... A vedno se je na to odzvala mrtvo hladno in z zanikanjem. Verjetno glavni premik se je naredil takrat, ko sem hudo zbolela, ko sem bila pri dobrih dvajsetih letih popolnoma odvisna od nje. Verjetno se je ustrašla da me lahko izgubi. Vmes sva imeli potem (ko sem bila že zdrava) še eno zelooo hudo obdobje, ko se nisva zmogli niti pogovarjat. Je mela dosti probolemov zaradi mene, predvsem z nihanjem razpoloženja. Večino dni se je dobesedno znašala nad mano in bila tudi brez vsakega razloga sovražno nastrojena do mene. Takrat karkoli sem naredila nič ni bilo dovolj dobro za njo... To je trajalo dobri dve leti, dokler ji niso pomagali s hormoni. Od takrat naprej je drugi človek. Še bolj sva se povezali ko smo imeli spet eno grozno situacijo (seveda kako slovenceljsko) zaradi delitve. Takrat me je res presenetila in se je prvič v mojem življenju postavila zame oz. je bila pripravljena ubrat le varianto, ki bi bila pravična do obeh - do mene in do brata enako. Zgodilo se je točno to, kar se mi je vedno zdelo da se bo. Brat ji je vse njeno postavljanje na njegovo stran vrnil na najslabši možen in krut način. Dobila je tako grdo "brco" in streznitev z njegove strani da ne jaz ne ona nisva mogle dojeti da se to res dogaja. V tistem obdobju se kljub vsem svinjarijam, ki so se dogajale v zvezi z delitvijo, prvič nisem počutila popolnoma samo - ker je ona stala ob meni. Kaj pomeni imeti očeta pa itak ne vem. Kakšno leto je potem trajalo da smo šli čez vse to (kar je v bistvu zakuhal nekdo, ki je prišel v našo familijo) in se spet začeli "bolj normalno" pogovarjat. Tako da sva obe rasli in se učili, ni od vedno tako Ma ja - saj jaz verjamem tudi v to, da v zdravju pridejo slej ko prej ven tudi vsi grehi za nazaj. Mami je že tako živela v stalnem stresu zaradi fotra, potem je imela pa še v službi dosti na sebi. Zdaj, ko se počasi umirja, so se verjetno tudi ti "stari grehi" začeli čistiti. Sicer zdaj dobro skrbi zase - hodi na telovadbo 2x na teden, kadar le lahko gre na dolg sprehod, veliko je zunaj - na vrtu, zdravo jesta saj skoraj vso zelenjavo in sadje pridelata sama,... Edini stres, ki je še vedno je njun odnos. Aliana jaz si tudi želim, da bom dobra mama in da bom znala dajati in kazati ljubezen svojim otrokom, da se bodo počutili sprejete in ljubljene. Mysti ja - Bilobil in lecitin sem tudi jaz jedla kadar sem se učila - pa ne vem ali je bil placebo učinek, a zdi se mi da nekaj je dejansko pomagalo. Ji bom predlagala tudi to. Silvija si mi spomnila, da je naša mami bioa celo otroštvo zelo slabokrvna - čisto možno da bi se ji zdaj spet ponovilo - jo bom malo napodila k zdravniku, na pregled Hvala za info o sončnicah! Bom probala najt kake velike piskre za dat na balkon Cookie za tvoje (vajino) zdravje! Res je - odnosi so stalno delo in razvoj Super - si pridna Upam, da ti rata vzdrževat zdravje in odpornost! Lep dan vsem

Sprememba plana - namesto bučk je bil brokoli s čemažem in feto - odlično! Aliana ja - tudi meni je bilo prvi dan ko sem ga jedla letos malo slabo, včeraj že malo manj. Čeprav jaz sem to pripisala temu, da sem verjetno malo pretiravala s količino čemaža v solati Ker enako se mi zgodi tudi če si dam preveč česna - me potem tišči v trebuhu in mi rata slabo. Samo ker mi je oboje tako fino se včasih ne znam ustavt Spahuje se mi pa itak po obojem - česnu in čemažu. Po koprivah pa se ne spomnim da bi kdaj imela reakcijo.

Hvala cipci in nataly za predloge in dobre želje Saj mi ni dalo mira in se jo potem kar klicala (sem hotla najprej počakat do vikenda da bi se vidli). Sem zelo previdno in najprej malo po ovinkih načela temo, ji omenla da je brat rekel, da ji je povedal, da bo tisto zadevo pustil tam, pa pravi, da se ne spomni, oz. da je možno da v vsem tistem letanju po hiši mogoče niti ni regristrirala. Potem sem jo vprašala če je res vse OK, če jo kaj mori,.. In na koncu sem ji povedala kaj me skrbi, da predvsem zaradi tega kar se je zgodilo noni in djo vprašala če se njej zdi da bi bilo karkoli narobe. Je še enkrat rekla da ne, da pa se ji včasih pač očitno zgodi da ima preveč polno glavo in da preprosto ne registrira stvari. Mi je mogla obljubit da če bi kdaj karkoli bilo narobe, da ne bo slučajno skrivala pred mano ("da bi me zaščitla") - ker pač želim vedet da je z njo vse OK, ali pa če kdaj ne bo. In mi je zatrdila da če bi karkoli kdaj kaj ratalo v tej smeri, da bi šla do zdravnika po posvet in pomoč. Seveda sem se zjokala kljub temu da ji nisem hotla pokazat da me tako skrbi. Ma si nisem mogla pomagat. Za njo bi nardila res vse, kar je v moji moči da bi bila zdrava in da bi uživala v življenju. Privoščim ji, iz srca, da bi končno malo v miru zaživela - po vsemu kar je že dala čez v življenju... To, da jo imam rada pa zelo pogosto sliši od mene in vsakič pride iz srca in ne iz navade Pa da jo spoštujem in cenim tudi. Mi ni problem povedat kaj čutim če mi je nekdo res blizu. Sicer pa - ne z bratom, ne s fotrom se o takih stvareh ne bi mogla pogovorit ker sta preprosto preveč zagledana vase da bi me kdo od njiju jemal resno. Dokler je za njiju "poskrbljeno" je vse OK. Hmnja res nismo "normalna" familija. S fotrom tako ali tako spregovoriva maksimalno 5 stavkov. Mogoče bo pa zdaj z leti vseeno kaj boljše - malo se ta najin odnos že spreminja v pozitivno smer Ooo cipci sončnice Misliš da bi rasle na balkonu? Ali pa če se kdo drug spozna na to? Meni so tako lepe - mali sončki. nataly za vašega pesjanarja.

España... (sem prej pozabla napisat - vse so iz Madrida, le zadnji dve sta iz enega kraja slabih 50 km stran od mesta) http://shrani.si/f/2P/lC/2a20IVON/1/1.jpg http://shrani.si/f/1U/wj/457XQQZ3/1/2.jpg http://shrani.si/f/3J/L4/4TnraoPJ/3.jpg http://shrani.si/f/E/6k/3OZGMHe9/1/4.jpg http://shrani.si/f/3J/h7/45PptcS2/1/5.jpg http://shrani.si/f/7/2d/13HElKt2/6.jpg

Dva dni je bila na sporedu velika skleda domačega radiča z motovilcem in veliiiko čemaža (vampirjev ni blizu spljoh ) Radiča in motovilca je že zmanjkalo, tako da bodo danes bučke - seveda s čemažem Upam, da za vikend dobim nove zaloge

"Pravijo, da je ob slabem vremenu dovolj, da opazimo krpico modrega neba; to je dokaz, da je lepo vreme blizu." Marcelle Auclair

Dan Končno tako težko pričakovani dež... Ma po pravici - jaz komaj čakam, da bo spet sonček Ma je vseeno fajn, da je kdaj za vikend tudi dež da se lahko še kaj dobimo (sicer sem - kadar se le da - na motorju ). Ta vikend smo se dobili pri mojih, z malo zamude še za moj RD. Je mami spet nardila eno vrhunsko kosilo Smo se meli luštno. Edino kar me je spet ustrašlo je bilo to, da je bila mami spet čisto raztresena. Že parkrat se ji je zdaj v zadnjem letu (/dveh) zgodilo da kar ni vedla da je nekaj že povedala, ali pa da ni razumela kaj jo sprašujem,... Vsakič se tako ustrašim za njo... Ko je bila še v službi sem še razumela - veliko obveznosti, polna glava dela, pa človek pozabi. Zdaj sta oba v penziji in nimata več toliko skrbi in obveznosti, pa se ji to še vedno dogaja. In nočem zganjat panike, a me vseeno skrbi. Mami je ena in edina in nima še niti 60 let. Skrbi me, da niso to slučjano kakšni znaki prezgodnje demence. Nona je namreč (sicer šele v svojem 90-em letu) zbolela za njo. Toliko bolj se ustrašim tudi zato ker je naša mami vedno tako "prizemljena", brihtna, odzivna,.. - težko jo je videt tako zmedeno in neorientirano Vedno ko jo potem sprašujem če je vse OK, če se zaradi česa sekira, če sta s fotrom OK, če je kaj drugega narobe, noče govort o tem, pravi da ni nič, da je samo utrujena. Potem poskušam tudi jaz pregnat skrbi in se tolažim s tem, da kakšna zmeda sem jaz pri svojih letih včasih - da tudi povem kakšno stvar dvakrat ali večkrat, da pozabim da smo se nekaj zmenli ali kaj smo se zmenli,... Ta vikend ko smo bli pri njima, sta mi s fotrom ko sem šla domov (brat je šel že prej) rekla, da je brat nekaj pozabil in da naj mu jaz odpeljem domov. Ko sem prišla domov sem klicala brata da mu povem, pa mi reče, da je tisto zadevo namenoma nesel k njima in mami povedal, da naj ostane tam pri njima ker on tega več ne rabi. Mami pa se očitno tega potem sploh ni spomnila. Zdaj sta v bistvu šele začela bolj mirno živet in uživat (no vsaj kadar fotr nima izpadov), zato mi je grozno če pomislim, da bi lahko bilo kaj narobe z njenim zdravjem. Seveda upam na najboljše in se prepričujem, da je to verjetno le posledica tega, da vedno misli na vse in na vsakogar in potem v tej skrbi včasih spregleda / presliši stvari, ki se dogajajo tisti trenutek. Upam, da je vse OK Na jok mi gre vsakič, ko jo vidim tako. Vsakič ji rečem, da mora bolj paziti nase in poskrbeti zase in za svoje zdravje. Ma ne vem, če sploh zna - dati sebe na prvo mesto. Kako mi je hudo ker ne vem, kako naj ji pomagam, oz. še bolj ker se zavedam, da si v bistvu lahko pomaga le sama... Upanje umre zadnje. Mami je borka, verjamem da bo taka tudi ostala v vsaki življenjski situaciji Vikend, ki je pred nami bo očitno cel deževen, tako da bo spet čas za obiske. Smo že povabljeni k enemu delu familije komaj čakam - se že dolgo nismo vidli. Lepo je ker je pomlad - ker vse cveti in brsti obožujem živo zeleno barvo in vse odtenke živih barv v cvetju, sploh pa je luštno ker so že tolko daljši dnevi Uživajte, lep pomladni dan vsem