nataly

Lia draga, veš kakšno srečo imaš, da si ženska. Če bi bila dedc, bi se do nezavesti zaljubila vate in pol bi imela ena in druga problem:)))) Ampak čisto zares, brez zafrkancije. Vedno znaš najti besedo, ki poboža dušo. Hvala.

Da se pofočkam tule. Še med živimi, vedno v dobri družbi - spoznavam ogromno ljudi in našega zdravstvenega doma in bolnice, slikamo glavo, gledamo kri(ki je presenetljivo dobra - celo premalo holesterola enega in drugega..., trigliceridov za vzorec...ma dobro nas fojtram torej), še imam preglede srednjega ušesa in ultrazvok hm..glave. ekola. Pol pa bomo videli. Sicer sem pa vredik. Aja - no -prejšnji teden za ziher pri dohtaci omedlela in zato takšne..a šla sem si po neko protibolečinsko zadevo(ker sem se pač odločila, da konec mazohizma in nema više stiskanja zob od bolečin -bolela me rama in vrat..od prepiha hudiča)..in tam omedlim. Lepo ne? Danes ta mlajša šla k zobarju -skoraj celo uro trpelo tole, pride dete pol ven in mami....ter solze navrejo...dve injekciji prileteli pa jo še vedno bolelo. ta velko pa jezijo ledvice in mehur...(če ne bi imela pred leti uroinfekta, ne bi vzganjali panike..zdaj smo malo na trnih..). Dedc bil priden prejšnji teden, bil dobesedno moj taksist...me cartljal in pazil, da se ne jezim kaj..(ker še vedno nisem odplačala kreditov, tak da treba ahtat na babnico).. pes maček vredik(razen, da mi maček 2x markiral bundo)

Mene tudi nihče ne more prepričat, da je 1x2 m velik boks boljši kot ketna z zajlo. Pa psa na sprehod in zvečer not, ker je ubogi in ga zebe. Pa ko smo doma dol. Ja - pri nas tudi nekak ni možnosti za ograditev. Druga pesem bo, ko bomo zadeli na lotu. Pa še takrat ne.

Kaj vse sem prinesla s sabo v to življenje? Čisto praktično vprašenje tole. Ker so me dolgo begali spomini, za katere nisem vedela čigavi so. Recimo: kot otrok - nekje do šestih let, sem se na smrt bala letal. Ob vsakem preletu letala, sem panično bežala v klet in jokala zraven. Ne rabim povedat, kako zelo so se mi vsi domači smejali poleg in mi dopovedovali, da mi ne bo hudega. Jaz pa sem videla pred sabo ruševine in občutila blazen strah. Sem umrla kje kdaj ob kakšnem bombardiranju? Angleščina mi bila vedno domača. Razumela jo in govorila kar tako, mimogrede ( a v šoli učila nemščino. Za kazen še rojena tam gor. Z veliko težavo in blaznim nerazumevanjem in odporom. ok..pustmo učitelja, ki bil najbolj srečen, če smo na pamet vedeli recept za Wienerschnitzel) Malo me skrbi padec sveta. Ne vem, kako sem prišla do tega, niti kako sem podoživljala to. Vem samo, kako bi naj tole izgledalo. Ponoči enkrat seveda. In pa izkušnja smrti. Umiranja in blodenja...ne blodenja. Tipanja. Ne občutka strahu, ampak osuplosti in nejevere. In žametna črnina čisto zares obstaja. In nekdo, ki te usmeri v pravo smer.

Drugo vprašanje, ki se meni postavlja. Zakaj ne pišem? Pa bi morala. Misli divjajo, počasni posnetki dogajanja, ki sili na papir, se predvaja, jaz pa iščem milijon in en izgovor. Da sem slaba, da sem lena, da nikogar ne zanima. kar je vse res.

Lia - ti si se očitno ženila na dan, ko sem jaz prvič rodila. Letos bo tega 20 let. Evo, tudi moje obletnice:) Pri nas pa okoli kitajske tako: nas v bistvu vljudno prosijo (neuradno seveda), da naj ne pridemo več...ker se ta mlajša uspela tako nabruhat, da smo bili vsi siti. Pa še tisti pri sosednji mizi. Od takrat dalje deca z vsemi štirimi proti bilo čemu, kar sliši na ala pekinška raca ali petbarvna svinjina, pa pišček s kikirikijem. Čisto druga pesem rata, ko picerijo omeniš)

Erika -blazno se strinjam s tvojim zadnjim in predzadnjim stavkom. Dejstvo pač. Hotla sem samo še pripomnit( pa da se po malem pokregam z vsemi na forumu), da se prej ali slej zgodi, da otroci reagirajo drugače, kot mi to ali pričakujemo ali želimo. Fino je, da si čimprej pridemo na jasno, da deca ravnajo po svoje, neodvisno od naših želja in pričakovanj. Mene je starejša postavila na hladno pri petih letih, mlajša pa malo kasneje, samo tu si že nekih silnih utvar nisem delala. Bogami, da ne pričakuješ od otroka, da bo v neznano odvedel še drugega otroka(ne...naša riba pa že ne...to je ziher kdo drug bi kriv..oz povod dal...ker naša riba pa je ja taka uboga in vodljiva....ma klinc. Glih naša riba je bila organizator. ) Ali pa res ne pričakuješ od otroka, da ti pri 13-tih jo policija domov pripelje, ker so pač med potjo malo tekmovali, kdo bo prej zadel šipo na bivšem vojaškem skladišču zadel. Sicer - so menda res samo gledale...ampak - to je jaz nisem učila. Zagotovo ne...ali pa da ti lani pove, da je ona tudi malo đojntala, ker so itak vsi, pa ji je slabo ratalo. Ziher je to nisem učila. Milijavžent procentno. Sem pa se ponavadi v takšnih čudnih situacijah razjokala od nemoči verjetno, pa tudi razočaranja. In potem si pri sebi očitaš milijon stvari, katerih nisi opazil in samo tako. In še nekaj - frendica uvedla blazno liberalno vzgojo, samo s pogovori in takšnimi fintami - naj omenim, da že blazno dolgo nisem bila tam na obisku in si nekak njunega obiska tudi ne želim. Froc total - brez mej. evo. Tak, da je treba zarisat meje. Če se ne sme pretepat mlajših od sebe, se jih ne sme. Kak naj otrok ve, da se tole ne sme, če mu nihče ne bo povedal.

Točno to smo mi naredili. Oz. jaz, Vlačila vsepovsod psa zraven, zdaj pa imam vrhunskega potepuha.

ja, saj. Ampak ničesar več ni bilo. Niti 1 kg, niti 25kg. Včasih sem za inat kormorana naštimala za ozadje na ekranu. Se dedcu kar zmeglilo pred očmi

Včeraj hotela kupit semenke za naše dežurne ptiče, pa jih je zmanjkalo. Pridni folk. Vse pokupil. Pač morajo biti zadovoljni s polento in pšenični gris sem jim nasula. Je pa gospodič naš hudo jezen na kormorane. Ker so baje: požrešni in se lotevajo vseh rib, ne glede na velikost in jih ogromno tudi poškudujejo, da ribe poginejo pol. Tak, da kar se njega tiče, bi komot lahko ratala sezona lova nanje.

Kakorkoli. Več kot en par naenkrat pač ne moreš nosit.

A veš in sploh lahko verjameš, da ti jih nisem ama nič fauš? Sem sklenila pri sebi, da imaš Pepelkin sindrom( o tem sem tuhtala med kuhanjem danes). Bi se raje kuhi popolnoma posvetila. Pač se mi zdi neverjetno in roko na srce -brezveze. Samo tebi je verjetno brezveze tudi to, kam jaz recimo mečem keš: recimo škropivo za vinograd. In uganila si - imam bele japanke. Pa ne le eno poletje, če jih ne bi pustila nespametno na soncu, bi jih guslala še eno leto. Zdaj pa bojo samo še za vinograd. Ali pa do sosede. Je pa seveda res, da se najini življenjski stili popolnoma razlikujejo in nimam pravice sodit tebe, ker še niti sebe nisem dovolj.

Kaj pa vem..saj druga hiša ni vedno denar. Privoščim ti pa seveda. Ker pa tole v vodnarju hm..hm..mogoče boš obdarjena s kakšnimi frendi še zraven.. vzamem nazaj. Ne vem od kod mi frendi padli na pamet mogoče si boš dovolila pač več umske svobode evo..to je že boljše. Pazi, pač da ne padeš v sekto kakšno (hec malo)

Kaj veš, kaj vse dela lbezen

Obaro in rezance sva s tamalo že maznili. Zdaj pa bojo na vrsti še flancati. Že vzhajajo. Porny -sem čisto zgrožena

Samo tole pa moram dodat: toliko šolnov, kot pa jih je Ruby gor dala, jih pa jaz v celem lajfu nisem imela. Kaj šele za par sezon...pravzaprav nekak navezana na stvari, ki jih imam rada. Mah ja, čudna sem. Nič tipično ženska. Bog ve, kaj je imel Bog v mislih, ko je mene na svet poslal. hehe - sem se spomnila - kako sem gospodiču nove čevlje skurila...porka duš, kaka galama ratala. Že tule v Hazolah bili in sva urejala omaro s čevlji. Stare vstran, nove v škatlo in spucat in tak...pa je kup s starimi in odsluženimi ratal neverjetno velik...in nabašem enih par v peč, da se kup zmanjša. Pol pa ovi išče par od čevlja novega....pa ga ni...in pol jaz s takoooo težavo povem, da ga glih kar fliknila na ogenj....ufff...hitro sem se pobrala raje vstran Pa koji klinac se okoli šolnov sploh kregate. Kaj pa bogi krokodili, pa kače, ki morajo lajf dat, da bo nehče (haha) novo torbico imel? Pa kufer?

Ošpice Ej -bila v tem času nad pridna. skidala sneg. zakurila, zagnjavila pes in maček. Pa opet so ovce od onega soseda tam, na svobodi in šetkajo prosto po Prešernu. pa bo kakšen pes imel pogon, pol pa bo galama...porka duš..sem našega cucka kar not raje dala.

Jaz prava neznalka kar se sirov tiče. Zadnjič diplomirala skoraj poleg sirov, me moral dedc na silo vstran odvleč. Kriv pa itak tale forum. Logično. Ne vem, kaj tale sirček tvoj.

Kdo to bere? Resno. Zdaj pa čisto zares. Folk kuri s koruzo. En ha koruze je dovolj za celo zimo. Sicer nekaj plavkast ogenj baje daje, kalorično pa ko sto hudičev. Zakaj? Zato, ker je odkupna cena koruze v kurcu. Zato, ker je olje drago. In zakaj bi potem poceni prodali koruzo in drago nabavljali olje, če lahko prišparajo. Ampak, meni se zdi grozljiva misel, da se kuri s hrano. Tam nekje pa folk umira od lakote. Je pa seveda ekološko tole hm...vsaj čistejša oblika, ker izgoreva samo tisti ogljikov dioksid, katerega je rastlina vsrkala. Nič novega ogljikovega dioksida se torej ne proizvede.

Če sem prav razumela imaš jupitrov povratek? Pri meni bil lani v 2.hiši. Nič spešeli ni dogajalo. Nič zadela na loteriji bistvenega, nič zapravila tudi ne. Malo pa sem ratala bolj pobožnjaške sorte - ne dobesedno, ampak začela težiti folku okoli okoljevarstvene problematike.Uvedla recikliranje v službi in take..čudaške zadeve. je pa res, da se seveda tole dogajalo v kozorogu in ni čudno pol.

Pri nas ima tudi več čevljev kot jaz. Pravzaprav imajo vsi več čevljev kot jaz. Pa ni nič narobe, ker mi tole ne pomeni veliko. Kar se mene tiče - morajo biti čevlji udobni, dihat morajo, da ne padem pol v nezavest, ko se sezujem. V glavnem kupujem pri Mass-u, ker imam res pač eno medvedjo taco(medvedka me kliče gospodič) in mi takšni modeli ustrezajo. Visok nart pa mala noga. Kar se dolžine tiče imam najmanjšo tačko pri bajti - ta starejša nosi 38, ta mlajša 41 ali 40, gospodič pa tudi 41. Jaz pa 37 ali 38. Vse bi bilo vredik in prav, da bi bila noga torej ozka...pa ni. Očitno sem bila kitajka nekoč nekje, s povezanimi tačkami. Aja - ne znam hoditi v visokih petah in jih torej nimam. En ali dva modela čevljev s srednjo peto in to je to. Lesene cokle naravnost obožujem - kar meni na bregu opet ni dobro, ker se bom nekega dne total polomila s tem vragom, ampak za nataknit in smuknit do sosede so dušo dale.

Mislim, da bo kurja obara na sporedu. Buhtelni ratali zadnjič. Štrudl tudi. Včeraj že vse izpraznjeno. Ne vem, ali to pomeni, da pričakujejo nadaljevanje ali kaj. No..mogoče mi celo pa bo.

Pri nas tudi grozno na cestah. Bus ni mogel priti po dečico in jih pol kolegica odpeljala v šolo, gospodič poklical prejle, da komaj z brega uspel varno priti. Nič ni posoljeno, nič spluženo. Žleduje pa še kar naprej. Sem kar hepi, da še zdaj ne rabim nikamor. Pridna bom lepo doma.

Še enkrat moj piskerček: najboljše kar sva z gospodičem naredila je bilo to: da nisva delala razlik. Mi je tole ta starejša zadnjič rekla: Hvala Bogi, da nikoli nista delala razlike med nama. Meni se tole samoumevno zdelo, ampak potem je postregla s primeri: ko je mlajši bratec ali sestrica "kao" šibkejši in potem se starši posvečajo 200% procentov mlajšemu, starejšega pa tiščijo na stran. Ni važen(a), on(a) je itak zdrav... In komu zamerijo potem ti otroci? Staršem seveda. Bratec ali sestrica itak ni kriv. In te zamere se težko pozabijo in oprostijo. Sicer je že butl rekel: in se popolnoma strinjam - dobiti pozornost - bilo kako - pa magari negativno. Saj ne rabiš non stop paziti na mlajšega. Zdravila gor ali dol, tu je še starejša punca, ki te mogoče še bolj potrebuje. Ker pazi: da ne boš uspela narediti večnega bolnika. In kot sem že rekla: otroci takoj vedo, kdaj ne dobijo dovolj lbezni. vključi očka zraven - naj pedena ta malega ta čas, ko boš ti šla s starejšo za sebe. Pa ne razglabljaj ta čas o tem, kako bo mali mogoče jokcal...bo ati poskrbel zanj, ampak bodi z njo. Sicer pa: najprej pač pazi, da ne zapadeš v depro kakšno. Ne igraj super mame, dovoli si napake

Opet smo pri kmečki hrani: kislo zelje, na šnitek krompir, krvavice. Imam omešeno testo za: jabolčni štrudl(jabolke parajt), pa za buhteljne. Sem se pa odločila, da bom dvakrat tole premesila. Ker mam glih cajt.