Boudika

Ti kar, Viyola. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif Ja, kul, no http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/OK-thumb.gif , samo še enega rabimo, ki bo to pričaral http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wizard.gif .

Zaželi nam malo lepšega vremena http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif

Zakaj ste izbrisali temo Zadržana osebnost v Astrologiji?

Odlično, vredno ogleda http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif .

Ena takšna neskončna tema. Najhuje je to, da temu tipu sploh ne verjamem. Ne verjamem v njegovo teorijo o nanodelcih, poleg tega se nič ne vem o njem in delal je poizkuse na živalih, kar je zame enostavno znak brezčutnosti, ker čuteč človek ne more podvreči drugih bitij takšnemu trpljenju. Ne glede na vse, žal, govori o bistvenih problemih sodobnega sveta. In zelo fajn je, da je odprl problem uničevanja tradicionalnih struktur in tudi šamanizma kot simbola človekove moči v povezanosti z naravo. Problem je v tem, da se fizično, genetsko spreminjamo in smo podvrženi vsem možnih oblikam terorizma in podrejanja, da smo usmerjeni v robotizacijo, pa zato niso potrebni nobeni nanodelci. Ker je že sam sistem sodobnega načina življenja takšen, da bo vse bolj uničujoče deloval na prihodnje generacije. Vse več je civilizacijskih bolezni in degeneracij. Otroci se rojevajo z vse slabše razvito motoriko. Pa ne zaradi namernih genetskih manipulacij, niti ne samo zaradi zastrupljanja s kemičnimi sredstvi. Enostavno smo izključeni iz naravnega ritma življenja. Fizično in psihično. Vse več časa preživljamo v fizični in psihični komunikaciji z aparati. Vse manj smo v stiku z naravno klimo, pa še ta se katastrofično spreminja. Naša čutila so nenehno bombardirana z zunanjimi dražljaji. Niti nimamo več možnosti, znanja, prostora, časa, vzpostavljati naraven stik s samim sabo, z drugim, z naravo, ker smo preplavljeni s smetmi - materialne in nematerialne narave. Sploh ni potrebna nobena osrediščena, globalna elita, ker se to uničevanje, transformacija, robotizacija odvija samodejno, na vseh ravneh, z našim sodelovanjem.

O tem se veliko premalo pogovarjamo. Ne vem pa, če so parcialne spremembe zakonodaje rešitev. Ker gre tudi za ideološko vplivanje na ljudi preko oglaševanja, da težijo k vse hitrejši zamenjavi dobrin, gre za forsiranje nenehne nadgradnje vsega obstoječega, ni samo problem v tem, da se izdelki hitro pokvarijo, gre za sistem, ki sili ljudi, da zamenjujejo še uporabne stvari z novimi. Pa ne gre samo za izdelke, tudi za medčloveške odnose. To, kar ugotavljajo in kar doživljamo v zvezi z izdelki v vsakdanjem življenju, je samo eden izmed simptomov večjega problema.

Kako je to dobro napisano http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif. In je res, da veliko bolj vplivaš na svojega otroka, s tem, kar si kot osebnost in kar počneš, kot z vsemi težkimi teorijami, ki se jih naučiš.

Enako

Ker imam poln, poln, poln kufer te zime http://www.youtube.com/watch?v=AHtQ4-WBkis

Hčerka meni: "Mami, boš rodila še dojenčkov, pa boš dobila avtobus, da se bomo lahko vsi peljali." http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Saj zelo dobro razmišljaš - v smislu, kaj gre narobe in itak, da nas veliko misli, da bi morali začet aktivno spreminjati stvari zdaj. Edini problem vidim v tem, da čim bi se nekako označili kot pripadniki neke ideje, na fizičen način, bi s tem označili tudi tiste, ki to niso in na koncu bi izpadlo kot da imamo nekega skupnega sovražnika. Kar pa ni ravno dobro. Če bi bila sposobna leteti na metli, bi mi bilo čisto vseeno, tudi če bi bila lopata, macola ali pa štanga od bicikla http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png .

Ti smola, ampak mene je to namesto na partizane takoj na Jude spomnilo, ko so morali v Hitlerjevem sistemu označeni naokrog hoditi http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/Oo.gif . Lopato pa imam, ker se je Brezo ravno nanjo spomnil http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png, sem mislila, da sem jo že po koncu sezone kupila, pa vidim, da bo še uporabna, mogoče celo večnamensko http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png . Samo malo težko je lopate in macole s sabo po kafičih nosit. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

Se s tabo strinjam, Janko. Mislim, da je bila to tudi srž protestov, ker so ljudje siti tega, da iz svojega izropanega žepa plačujejo zapitek pogoltnežev. Pa tudi zahteve po odhodu vseh iz sedanje politične garniture so povezane s tem, da ljudje ne verjamejo, da bi sedanja politična garnitura sprejela zakon, kot je predlagan tule. Bi bil pa seveda to fajn preizkus iskrenih namenov te vlade. What a joke, ne? Se strinjam tudi z ostalimi - da vsi gradimo to družbo. Ampak to, da začneš pri sebi, pomeni tudi to, da se trudiš dejavno vplivati na politiko, posameznik ne more veliko, množica lahko. Dokler bomo nepovezani atomčki, pa lahko še tako "napredni", se ne bo nič spremenilo.

V. Godina je po moje samo hotela povedati, da je starševstvo v naši kulturi zelo idealizirano. Se strinjam z njo, da je starševstvo na nek način garanje, nenehno se učiš, o sebi. o otroku, nenehno vlagaš, ampak ravno zato je izpolnjujoče. Pustiti otroku vso svobodo v smislu, da ga ne navajaš tudi na upoštevanje pravil in pravic drugih, pa je del permisivne vzgoje, o kateri je bilo že veliko govora.

Vse najboljše še od mene, Marsa http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/birthday.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ROSE1.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flowers.gif

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif

Včasih ti kakšna na videz preprosta stvar, ki jo narediš iz srca in ljudje, ki znajo to ceniti, tako polepša življenje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

Hvaležna: - za mojega dragega, ker je čudovit http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif - za moja dva sončka http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rainbow.gif , tudi če me zadnje leto pobira od neprespanosti In, nikoli si nisem mislila, da bo prišel dan, ko bom hvaležna mojima staršema, za to, kar sta oz. kar sta bila. Za tisto dobro, kar sta mi dala http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ROSE1.gif .

Zanimivo, meni isto, od nekdaj - se mi je vedno zdelo, da je v njih neka žalost. Kot otroku mi je bilo sicer v cirkusu fascinantno gledati eksotične živali, mi je bilo pa sčasoma vedno bolj mučno, nesprejemljivo. Predlagani zakon je samo začetek, po moje se ljudje glede pravic živali vse bolj ozaveščajo. Tudi zato, ker še nikoli niso bile tako grobo kršene - z vsemi eksperimenti, množično vzrejo, itd. Zagotovo se bo zavest ljudi spremenila. Tudi živalski vrtovi po moje ne bodo več dolgo tako samoumevni. Je pa res, da se ljudem zdi dosežek, če recimo uspejo prepovedati bikoborbe, ne zanima pa jih množična, serijska vzreja živali, usoda živali, namenjenih za eksperimente, itd.

Drži, zelo, pravzaprav ni samo to, tudi pri njenih opisih vzgoje otrok bi imel človek marsikaj za komentirat, je pa vseeno tudi meni vredna branja. Sploh pa zelo redko naletim na takšno kritiko potrošništva, o čemer se v bistvu premalo piše.

Tudi jaz tako mislim, Butl. Ampak dobro analizira potrošništvo.

Za debato ali razmislek: Ni pravljičnega starševstva, je le garanje Cikel predavanj Pravljično starševstvo v organizaciji Mladinskega centra Ormož je zaključilo izjemno predavanje priznane socialne in kulturne antropologinje dr. Vesne Vuk Godina. Dvorana ormoškega gradu je bila nabito polna, najbolj radovedni pa so vztrajali od 17. ure pa krepko čez 20. uro. Predavateljici ni zmanjkalo besed in energije. Začela je z ugotovitvijo, da sta starševstvo in otroštvo v zahodnih družbah zelo ideologizirana in sta postala eden od mitov sreče, s katerim družba poskuša vzpostaviti kriterij popolnosti te izkušnje in tudi drugih človekovih izkušenj. Popolna ljubezen, popoln seks, popolna mladost, popoln zakon in popolno starševstvo so postali ideali in hkrati tudi glavni trgi, ki se tržijo na zahodu. Tržijo se vsi aspekti človekovega življenja. Za potrošniški kapitalizem, v katerem živimo, pa je najboljše to, da so ti trgi neskončni, saj potrebe, ki je zastavljena kot popolna, ni mogoče nikoli povsem zadovoljiti. „To idealno ustreza industriji, ki se spopada s hiperprodukcijo in producira ogromne količine stvari, ki jih nihče ne potrebuje. Medtem se strokovnjaki znanstveno ukvarjajo s tem, kako pospeševati potrošnjo. Ena izmed iznajdb je, da ima vsaka stvar, ki jo kupimo, znanstveno vgrajeno napako. Gospodinjski aparat je narejen tako, da se pokvari po poteku garancije,“ pravi dr. Vuk Godina in doda, da se tudi moda menjuje ne le vsako sezono, ampak se spreminja ves čas. „Podobno se dogaja z našim zdravjem v obliki preventivnih pregledov, ki prav tako služijo trženju, kajti le malokdo lahko po današnjih standardih še velja za zdravega. Če pa je zdrav, mora nujno kaj storiti za preventivo – kupovati koencim Q 10, pa česnove tabletke, da ne bo imel čez 10 let zoženih žil ... Kapital ljudem sporoča, da ve, kako zgleda popolno življenje, in če ga nimaš, moraš trošiti.” STARŠI NISO OTROKOVI NAJBOLJŠI PRIJATELJI „Danes se ustvarja prepričanje, da morajo biti v popolnem starševstvu vsi srečni in popolni. Starši ne prizadenejo, ne ranijo in ne omejujejo svojih otrok. A v resničnem življenju je drugače. Zame je pravilno tisto, kar je medkulturno primerljivo in velja enako za Bušmane, Slovence, Aborigine in vse druge. Vzgoja otrok je v vseh kulturah izkušnja, ki je neprijetna za starše in otroke in vodi v odraslost. Otroke pri odraščanju nepreklicno prizadenemo. Otroci od rojstva do 3. leta potrebujejo, da zadovoljujemo vse njihove potrebe. Od 3. leta naprej pa je treba do vstopa v šolo otroka primerno funkcionalno usposobiti, da bo funkcioniral v družbi. Prihraniti teh izkušenj otroku ne moremo, ker sicer ne odraste. Kapital želi narediti to obdobje čim prijaznejše, temu se je priklonila tudi stroka in nastala je otroku prijazna vzgoja, pri kateri otroka razumemo, terapevtiziramo, ne kaznujemo, ne soočamo z avtoriteto in ne s frustracijami. Na prvi pogled super, na drugi katastrofalno. To pri otroku proizvede takšne poškodbe, da konča na heroinu. Ko je starš otroku najboljši prijatelj, se zgodba nikoli ne konča dobro. Funkcija staršev ni, da bi bili otrokovi najboljši prijatelji, ampak najboljši sovražniki,“ je neizprosna dr. Vesna Vuk Godina. Predavateljica je povedala, da se moramo nenehno zavedati, da živimo v kapitalizmu in ne v pravljici. V očeh kapitala pa je naš otrok le enota potrošnje, ki mora skozi svoje življenje potrošiti čim več, družbeni kontekst te pravljice pa se imenuje eksploatacija posameznika. Potrošnja se po njenem mnenju prej ali slej konča v neki obliki odvisnosti. Kapital najraje vidi odvisnost od metadona, ker je ta odvisnost dosmrtna in ker od nje služi farmacevtska industrija, od heroina pa služijo kriminalci. Otrok po njenem mnenju postane odvisnik, ker nikoli funkcionalno ne odraste. Spati pri ženi sicer ni FAJN, je pa PRAV Avtorica pravi, da otroštvo lahko razdelimo na obdobje malega in obdobje velikega otroka, ki mu sledi odraslost. Mali otroci so kršitelji socialnih pravil in za to niso kaznovani, ker so majhni in od njih nihče ne pričakuje, da bodo znali in zmogli to, kar je primerno za večje otroke. V tem so si vse kulture enake. Ko pa je otrok star od 3 do 6 let, pa bi moral začeti sprejemati odgovornost. V večini kultur – razen danes v zahodni – se v tem obdobju otroke začne sistematično kaznovati za kršenje socialnih pravil, je povedala predavateljica: „Pri Arapeših imajo navado, da otroke polivajo z mrzlo vodo, ponekod jih otroci dobijo po riti, kot recimo v Avstraliji, kjer je zakonsko dovoljeno otroka kaznovati z enim do treh udarcev po riti z dlanjo. Veliki otroci, za razliko od malih, upoštevajo socialna pravila in so za kršitve kaznovani.“ Otrok se mora z leti naučiti izbirati svoje obnašanje. Mali otrok dela po principu FAJN in se požvižga na prepoved, ker je asocialen. Veliki otrok pa je zmnožen izbrati tisto, kar NI FAJN, ker ve, da je tako PRAV. Mali otrok takšne izbire ni zmožen. Avtorica je prepričana, da je kapital uspel staršem vcepiti idejo, da je treba od otroka zahtevati samo tisto, kar je sposoben realizirati, zmore pa le tisto, kar razume. Če ne razume, je to za starše znak, da še ni zrel, in sklepajo, da ko bo razumel, bo že prakticiral, kar od njega želijo. Vendar nimajo časa čakati, kajti funkcionalno otrok lahko odraste, preden razvije abstraktno mišljenje, torej nekje okoli 6. leta, sicer bo prepozno in bo ostal takšen vse življenje. Večji otrok mora med FAJN in PRAV vedno izbrati PRAV. „Otroka je treba prisiliti, da se drži pravil. Pri tem je najpomembnejša oseba moški, čigar funkcija je, da otroka kaznuje. Slovenci nimamo normalnega odnosa do kazni in avtoritete, zato imamo ob omembi tega pred očmi pijanca, ki mlati vsepovprek. Kazen ni nujno fizična, kazen je nekaj, kar NI FAJN. Fizična kazen je potrebna le, ko nobena druga kazen ne zaleže več ter ko otrok fizično ogroža sebe ali druge,“ je povedala predavateljica, ki v isti sapi trdi, da je prav in razumljivo, da poskušajo iti otroci čez prepovedi, ker so te v odraščanju v nasprotju z otrokovo dosedanjo izkušnjo in ker so največkrat v nasprotju z načelom ugodja. Tako tudi odrasli pogosto niso funkcionalno odrasli in namesto PRAV delajo, kar je FAJN. Kje najti funkcionalno odraslega moškega? Problem pri odraščanju slovenskih otrok je zlasti oče, ki ne opravlja svoje funkcije. To pa zato, ker ali ni funkcionalno odrasel, ker dela ves dan, je alkoholik ali pa nima ideje, da lahko tudi moški vzgaja otroke. Veliko jih ne ve, da je otroka treba kaznovati le takrat, ko krši pravila, in ne takrat, ko je on slabe volje in se mora nad kom znašati. Pomanjkanje pravih moških dr. Vesna Vuk Godina pripisuje tudi temu, da so slovenski moški mamini sinčki, saj je bil zadnji obred obče iniciacije na našem območju izveden davno s služenjem JLA, ko so moški morali odrasti in se ločiti od maminega štrudlja. Ker niso pripravljeni prevzeti bremena odraslosti, se mladi danes ne selijo na svoje, saj jim je doma res bolj fajn. Ker sociologi to razlagajo s težko socialno situacijo, se dr. Vuk Godina sprašuje, ali je danes res huje kot po 2. svetovni vojni, ko so šli vsi na svoje. Predavateljica sočustvuje s svojimi študentkami, ki se trudijo najti odgovornega očeta za svoje otroke, kar je skoraj misija nemogoče, saj naj bi bil tak le 1 % slovenskih moških. Predlaga jim hiter izbirni test, pri katerem kandidata preverijo, ali je sposoben ravnati PRAV, je torej odrasel, nadalje pa tudi raziskati, kakšne so bile razmere v njegovi družini in kako je njegov oče opravljal svojo funkcijo. „Dekleta danes nimajo časa z vsakim kandidatom izgubljati po 3 mesece, ker bodo sicer prej iz rodnega obdobja, kot bodo našle primernega partnerja. Otrok potrebuje dva funkcionalno odrasla starša – mater in očeta, možnost za to pa je trenutno praktično nič,“ pravi dr. Vuk Godina in opozarja, da mora biti otrok dvotirno vzgojen. Zato je zgrožena, da se z družinskim zakonikom odpravlja kazen in tako ne bo več kazni za kršenje socialnih pravil. V današnjem svetu se otroke in kasneje odrasle v primeru prestopkov pošlje na terapije in travma je še vedno ustrezen izgovor za vsa dejanja. Rezultat bo takšen kot v Ameriki – odraslo telo, v katerem biva funkcionalno neodrasli otrok. V nezahodnih civilizacijah velja medkulturno vedenje: kdor ni odrasel, ne opravi testa iniciacije, ne more imeti žene, otrok, lastnine in države, ker to niso stvari za male otroke. Danes pa imamo na zahodu neodrasle starše, ki delajo predvsem to, kar je FAJN za njih, tu in tam še to, kar je FAJN za otroka, in to se ne bo dobro končalo, kajti bistvo starševstva je, da je treba narediti tisto, kar je PRAV za otroka, opozarja dr. Vuk Godina. ALI TRPIM – ALI IMAM Pokritizirala je tudi starševsko nedoslednost, ki otroka ne nauči razlike med NE in DA. Veliko staršev namreč ne zna vztrajati pri NE in ga ob sitnarjenju otroka hitro spremenijo v DA. S tem pa se otrok hitro nauči, da je NE enako DA, če le dovolj dolgo sitnari. Kakšni odrasli nastanejo iz takšnih otrok, imamo že danes možnost opazovati v Ameriki, kjer se je ta proces začel že pred 50 leti. Takšni otroci zrasejo v patološke narcise, ki nočejo biti odrasli, ne ločijo med NE in DA, delajo le tisto, kar je FAJN, so brez morale, ker je niso razvili (kar ni enako kot nemoralnost, saj nemoralneži vedo, kaj je moralno, a to zavestno kršijo), nimajo vesti, zato je nesmiselno trkati nanjo, so verbalno nezaustavljivi (se jih ne da zaustaviti z besedo), zaustavljivi so le s fizičnim nasiljem. To so razmere, ki jih poznamo iz ameriških šol. Dr. Vuk Godina ni začudena: „V okoljih, v katerih se otrok ne kaznuje, nastanejo razmere, v katerih je izjemno veliko fizičnega nasilja, ker je drugega posameznika nemogoče ustaviti drugače kot z nasiljem. Patološki narcisi so celo življenje kršitelji socialnih pravil, za kar niso kaznovani, ampak se jim v sodobni družbi predpiše terapija.“ Terapija pa nas spet pripelje do kapitala in potrošništva. Tako se krog sklene. Slovenski starši še niso dojeli, koliko je ura, so pa zato njihovi otroci. Zato imamo toliko tako imenovanih psihosomatskih motenj v 1. razredu osnovne šole, ki jim zdravniki brez slabe vesti predpisujejo antidepresive in zdravila proti hiperaktivnosti, ker otrok baje drugače ne more sedeti pol ure pri miru. Dr. Vuk Godina pravi, da jo to navaja na razmislek, da bolj kot je šola prijazna, več je patoloških posledic za otroke. Ker so otroci od doma navajeni, da so glavni, želijo to izvajati tudi v šoli. To lahko dosežejo z dobrimi ocenami (kar zahteva preveč napora), dragimi igračami in oblekami ali pa izstopajo z negativnim vedenjem, ki jim zagotovi veliko pozornosti učiteljev, staršev, svetovalne službe. Zelo zanimiva je tudi teza „ali trpim ali imam”, ki so jo otroci odlično usvojili in jo uspešno izvajajo nad svojimi starši. Dobesedno psihološko jih maltretirajo, da dobijo drago novo igračo. Otroci razumejo, da igrače niso za to, da se z njimi igraš, ampak za to, da drugim dokažeš, da si najboljši. Starši še tega niso dojeli in še vedno obupano sprašujejo otroka, zakaj se vendar ne igra z igračo. Nova igrača svojo funkcijo opravlja en dan, jutri je treba imeti novo. In proizvedli smo idealnega potrošnika, ki niti ne počaka, da se izdelek pokvari, in ga niti ne uporablja, ampak samo poskrbi, da mu ga starš kupi.