Boudika

Povsem zgrešeno razmišljanje. Na nek način sem to počela jaz, ker sem na prvo mesto postavljala interes skupnosti, ne ohranjanje lastnih pravic in prednosti. Obupno škodljiv idealizem, od katerega imajo korist največji družbeni paraziti. Da ne bi tega kdo delal! Od zaposlenih, ki dejansko prispevajo k skupnemu dobremu, in katerih položaj se že itak slabša, pričakuješ še prostovoljno odpovedovanje pravicam, tiste, ki so naredili neverjetno družbeno škodo, ki črpajo največji del družbene pogače, zaradi katerih ni denarja za šolstvo, zdravstvo, socialo, na katere bi se morali nasloviti vsi ti protesti, od katerih bi se moralo terjati odgovornost, to pa nekako ne gre. Lažje je seveda terjati, zahtevati od tistih, ki imajo manj moči, manj privilegijev. Če na eni strani ljudje, ki niso nič krivi, prevzemajo odgovornost za celoten sistem, se nenehno odpovedujejo, žrtvujejo, na drugi strani pa so skupine, ki si na ta račun povečujejo svoje privilegije in kapital, to vodi v vedno večje izkoriščanje in neravnovesje. Povsem zgrešena strategija. Če se že gremo logiko trga in (s čimer se strinjam) idejo in učenje, da naj bi človek znal najti mesto na trgu delovne sile, se prodati, tržiti, potem ne moremo zvajati dela zaposlenih na neke samaritance, ki jih ne zanimajo lastne pravice, ki ne želijo nagrade za svoj trud, za vloženo delo. Lahko pa seveda tudi uničimo javne storitve in gre čisto vse na trg, bomo kot v Indiji, brez vseh socialnih pravic, zavarovanj, kritja. In izgleda, da gre trend celo v tej smeri :xx!:.

Odličen komentar k enostranskim pogledom . Sicer pa poznam tudi jaz kup ljudi, ki delajo v družinskih podjetjih ali podjetjih, ki so jih podedovali od očija in mamice. Ponavadi gre zraven še kakšno dedovanje stanovanja, hiše, življenje pri starših, financiranje od staršev, ipd. In je dobro Marsa napisala, da kakšen background zelo prav pride. Tisti, ki ga imajo, ponavadi težko priznajo svoje prednosti. Niti ne razumejo, kaj pomeni biti vedno odvisen le od samega sebe. Poznam punco, ki je brez vsakega zaledja, brez staršev, z dvema otrokoma in služi na črno, ne plačuje davkov državi. In ker mi je jasno, kako država podpira takšne ljudi in kakšne so njene možnosti v življenju, ji prav v ničemer ne zamerim, ji dam celo prav. Lahko je moralizirati, ampak če človek nikoli ni bil sam v podobni situaciji, moralizira iz svojega varnega zaledja. Cilj naše trenutne politike, ja.

Radio Center - Kriza style http://www.youtube.com/watch?v=RZwhXcwXRg0

O, Jeti

Hvaležna za: - hitro okrevanje malčka - to, da še normalno delujem samo z dvema urama spanja - čudovito nebo po dežju - svet, oblit s soncem - občutek harmonije

http://www.youtube.com/watch?v=IJF-idT0CKQ&feature=related

No pa dej, Sin, te učke gor, če te punce prosijo , pusti zdaj duhovnost pa sočutje

Vidim tudi jaz, da je kar nekaj bolehnih. Moj malček je staknil močnejši prehlad, in pri njem to pomeni zbujanje in premetavanje ponoči, zame pa isto, pomanjkanje spanca. Upam, da bo to noč boljše, sicer bom kot zombi. Pa čimprejšnje okrevanje vsem .

http://www.youtube.com/watch?v=1Vy0_kNyTHg http://www.youtube.com/watch?v=zOjhkEmEmUI http://www.youtube.com/watch?v=FW_oWTBOIys

No, važno, da si odločen in jasen z željami . Sem pa ugotovila, da še najmanj znam biti hvaležna sebi, najpogosteje sem pa jezna nase. Kar ni prav, človek bi moral znati biti hvaležen tudi samemu sebi, si dati priznanje, tudi če je vmes kaj zafural.

Zdaj si pa že nehvaležen in neskromen . Ja, saj veš, da te imamo radi, no .

O, , hvaležna še za Jankove modrosti , ker me je ravno začela preplavljati nehvaležnost . Besede, ki si jih velja zapomniti .

To bo kar moja himna http://www.youtube.com/watch?v=ZgSNgDlvfqM

Hvaležna, da - po petih letih potikanja po tem forumu končno nimam do nikogar več občutkov zavračanja - da lahko tukaj preberem toliko lepih in dobrih misli - da sem zaradi tega vsaj malo drugačna

http://www.youtube.com/watch?v=z8R3j-LffiI

Ja, tudi, itak . Tam se pa strinjam s Hekate, da tisti z najslabšim zaledjem najbolj nastradajo. Nič krivi. Tu se pa kaže kvaliteta in vrednost države. Ja, je res, da imamo to, kar smo izvolili. Samo ponavadi volimo stranko zaradi njenega programa. Problem je, če stranka izigra zaupanje volivcev in se to dogaja vedno znova in znova.