Boudika

Ja, seveda, odvisno, kako hendlaš svoje "elemente". Ogromno vode seveda lahko pomeni bogato čustveno življenje in dober stik s čustvi. Lahko pa tudi občasno preplavljanje s čustvi. A žalost in zaljubljenost se ne povezuje s čustvi? Saj se da tudi pomanjkanje določenega elementa najbrž kompenzirati. Močan vodni element v bistvu povezujem z veliko intenzivnostjo in globino čustev. Kako pa to človek izraža in kaj s tem počne, je pa drugo vprašanje. Čustvovanje se lahko odvija samo navznoter, po moje je to celo precej značilno za vodni element. Teatralično izražanje čustev pa je najbrž lastnost kakšnega drugega elementa Hekate, se precej najdem v tem - tiha voda, ki se občasno razburka. Eden od načinov življenja z vodnim elementom .

Ja, je res, da včasih drugačno stališče dojemamo zgolj kot nerazumevanje našega . To tudi jaz nezavedno delam . Drugače pa so tudi meni všeč topli, veseli ljudje z zdravim smislom za humor, nekaj zdravega cinizma me pa tudi ne moti.

Tole bo zelo čustvena debata. Meni se zdi, da pomanjkanje vode se izraža kot slabši stik z lastnimi čustvi in slabše zaznavanje čustev drugih. Samo je po svoje težko to komu oponašati. Pa ni nujno, da to povzroča samo pomanjkanje vode. Sicer pa sem jaz imela podobno dilemo kot Čebelica, če nimam mogoče ascendenta v Ribah, namesto v Ovnu. Ker mi vsi oponašajo pretirano čustvenost. Ampak mogoče poudarjena Luna v Raku zadostuje.

Hec je v tem, da se z neko filozofijo lahko strinjaš, ker vidiš, da si določene zadeve napačno fural v svojem življenju. Jaz sem po drugi strani premalo cinika, tako da se vse skupaj nekako uravnoteži.

Jaz Ihana sploh ne razumem tako. Po moje govori o razliki med odvisnostjo in odnosom, kjer sta dva človeka sama svoja, kjer ne trpita za sindromom zapuščenosti. Pa to ne pomeni, da nista romantična in čustvena. Ne vidim nič preračunljivega v njegovem pojasnjevanju. Mogoče pa imaš prav, da avto ni dober primer, kaj jaz vem .

Ja, itak, da vstopaš v odnos z vsemi do tega trenutka pridobljenimi vzorci. Saj vem iz lastnega življenja. Problem je v tem, da te že zgodaj prej napumpajo z miti o romantični ljubezni, kot pa z znanjem, kako razumeti sebe in druge. Pa žalostno je, da se še danes kdaj zalotim ob misli, da je nekaj predobro zame. Dobro je prebrati kaj takega, kot piše Ihan . Čim večkrat .

Zelo redko zaidem v to temo, nekako ne znam pisati o vsakodnevnih dogodkih. Sem pa prebrala poste Vilinčice, Larise, Zalaye, Viyole,... Same krasne punce . Če se nekdo tako odpre, pomeni, da je to dragocen prostor. V bistvu je to znak plusa, ne minusa foruma.

Po moje je velika razlika v tem, ali ima nekdo izjemne talente, kakšen poseben dar, ki ga lahko označimo kot nadgradnjo običajnega izkustva (npr. to, kar Marsa opisuje - izjemen glasbeni talent in podobno) ali pa če nekdo v svojem vsakdanjem življenju deluje na čisto drugačen način kot večina ljudi. Zdi se mi dobro naveden primer avtistov. Pri avtistih je zaznavanje sveta drugače organizirano, zato so tudi njihove reakcije drugačne. Pred nekaj meseci je bil v Sobotni prilogi Dela zelo zanimiv prispevek o avtistki, ki ima izjemno sposobnost za razumevanje duševnosti živali (naslov Ženska, ki razmišlja kot krava). Za avtiste lahko rečemo, da imajo izjemne, neobičajne sposobnosti. Vendar se po drugi strani neobičajno težko prilagodijo človeški družbi. Kolikor je neko področje zaznavanja nadpovprečno aktivirano, je drugo zelo okrnjeno. In tu začne zanimiva zgodba o delovanju naših možganov. V bistvu v vseh nas počiva celotna evolucijska dediščina, vsi evolucijsko natrenirani odzivi, nimamo pa dostopa do vsega oz. se le-to aktivira le v izjemnih okoliščinah. To je zdaj malo filozofije. Jaz nevsakdanjih sposobnosti v kakšnem ezoteričnem smislu nimam, imam kakšne druge - recimo, nevsakdanje dolgo zdržim brez dela in podobnih nevsakdanjosti bi se našlo še veliko. Mogoče pa bi v temo pisalo več ljudi, če bi bila zastavljena drugače. Ali se je kdo srečal s kakšnimi neobičajnimi dogodki? Saj v bistvu je neobičajno neobičajno tako dolgo, dokler tega ne znamo razumeti in pojasniti. Recimo deja vu sem si nekako še uspela pojasniti, zelo neobičajno je pa delovalo name, ko mi je nekdo razlagal svoje deja vu, ki so bili enaki mojim. Neobičajen mi je bil recimo občutek, ko se je pred mano odvila scena, ki sem jo sanjala prejšnjo noč. Ali pa ko mi je oseba, ki mi je bila blizu, pripovedovala o sanjah, ki sem jih sanjala tudi sama. Mogoče ima to kaj opraviti s stresom in s prilagajanjem na posebne okoliščine, kaj več pa ne vem. Zanimivo bi bilo slišati druge, kako se soočajo in si razlagajo različne neobičajnosti. Verjamem, da imata Janko in Alan New zelo izvirne razlage, ampak mogoče bi tudi še kdo drug kaj prispeval. Drugače pa itak, da je zelo nemoderno govoriti o kakršnihkoli neobičajnostih in se tu pojavi sram in žigosanje, ljudje ne marajo, da se jih ima za norca. Samo glede na to, da je to forum, naklonjen ezoteriki, bomo menda tudi takšne teme prenesli

Saj ne, da se mi omenjeno ne bi zdel problem, vendar je to druga tema. Spet dokazujete, da ste pripravljeni človeka križat, ker vam eno stališče ni všeč. Seveda pa omogočanje takšnega razplamtevanja strasti povečuje obiskanost foruma. Zakaj bi se odrekli temu? Je pa zanimivo, kako je kar na lepem občutljivost do žensk postala aktualna. In to samo v primeru, ko je treba dokazovati, kako je nekdo negativec. Pri vseh primitivnih mačizmih na tem forumu, ste ravno v tem trenutku postali občutljivi? Fascinantno. Ko recimo kakšna zelo "razsvetljena" duša razlaga, kako so ženske dolžne rojevati v kakršnihkoli razmerah in biti poslušno orodje osebja, vzhičeno aplavdirate, ko se vrstijo žaljivi komentarji do žensk, ni to nikogaršnji problem in vse to je treba sprejeti kot samoumevno, ampak zdaj ste pa našli problem . Škoda, ker te izjemne občutljivosti sicer ni videti nikjer na forumu.

Si mogoče pomislila, da ne berem vseh tem....Drugače, sem marsikdaj pomislila in se tudi zavzemala za ženske v različnih stiskah. Vendar tole ni tema o abortusu, pa o živalih tudi ne. Saj razumem, večina misli, da je to facebook in da je največji užitek iskati negativce in pozitivce, ne pa poskušati razumeti različnih stališč. In se je pač večina odločila da je Free (Sin) malodane na stopnji kriminalca in ker skušam razumeti tudi njegov point, sem očitno kriminalec tudi jaz. Naj živi mentaliteta sodobne družbe in Marsin sistem

Ti sploh bereš teme, ki jih komentiraš? Ali sodiš med tiste, ki ne razumejo teksta? Če jaz govorim o jabolkih, ne bom razpravljala o hruškah. Očitno rabijo tudi takšni kot si ti, prostor za manipuliranje. Izvoli - oder je tvoj....

Hvala za komentar, ker pove vse. Da se obesiš na neko stališče, ki mu nasprotuješ in nato letaš za uporabnikom v vseh temah in se izživljaš in nabijaš minuse. Da nisi sposoben ločiti stališča od človeka. Na takšno raven je zveden ta forum. S koliko stališči se jaz ne strinjam, kolikokrat sem kritizirala Freeja, pa še vedno govori z mano. So pa tudi takšni velepomembneži na forumu, ki ne prenesejo, da imaš sploh drugačno mnenje, ker je že to grožnja njihovi poziciji in to tisti, ki se imajo za najbolj tolerantne in duhovno razvite. To je ta hierarhija, o kateri je govora in ki je pripeljala do stanja, da se ljudje besno ocenjujejo kot na najbolj banalnih forumih, kjer se zmerjajo s partizani in domobranci. Mislim, da forumu, ki se ukvarja z ezoteriko, tega res ne bi bilo treba.

Kdo smo to "mi"? Nekateri sploh ne načenjamo določenih tem zaradi poznavanja narave dinamike tega foruma, kar pa ne pomeni, da se nam zdi stanje takšno kot je, dobro. Še enkrat trdim, da tale forum rabi skupino "negativcev", v katere lahko vsi ostali projicirajo svojo navlako. Tako pač je, ampak tega seveda ne boste priznali. Saj ne vem, je tako težko dojeti sporočilo napisanega? Ali gre za nepripravljenost sprejeti, da ima nekdo drug lahko celo prav? Verjetno še en komentar namenjen nezainteresiranim?

Sploh se ne jezim nate, Omar, tudi na splošno se ne jezim, le nekaj stvari me moti, pa jih povem, četudi mi je jasno, da ne bom s tem nič spremenila. Nimam časa vsega komentirat, tudi glede ocenjevanja ne, pa sem poskušala samo povedati, da so redko zadeve tako črno bele, kot bi jih nekateri radi tukaj predstavili. Seveda je najbolj udobno množično kazati s prstom na Freeja, samo da ni treba ozavestiti skupinske dinamike, ki tiči zadaj.

To sploh ni res. Strinjam se samo s tistim delom, da je Marsa lastnica foruma in seveda ima pravico uredniško politiko krojiti po svoje. Zahtevati res nihče ne more ničesar. Bi pa praviloma ljudje morali imeti pravico izraziti svoje mnenje in poglede tudi glede uredniške politike. Ni pa niti slučajno res, da ocenjevanje obstaja na skoraj vseh forumih. Obstaja predvsem tam, kjer ljudje komentirajo novinarske članke oz. tudi ocenjujejo forumske članke. Za forume takšnega vsebinskega tipa, kot je LF, pa ne vem, če ima še kakšen tudi sistem ocenjevanja. Sistem je smiseln, če odgovarja večini, in to tukaj najbrž drži. Koliko je pa konstruktiven in zdrav, je pa drugo vprašanje. Pa ne se pustit motit tisti, ki radi pritiskate, ni nikomur posebej namenjeno.

Glej, Silvija, meni je v bistvu vseeno za ta sistem, povedala sem le svoje mnenje o njem. Se zavedam, da je moje mnenje v manjšini in nimam najmanjše potrebe posegat v odločitve večine. Ja, normalno, da vidim, kaj vse se na splošno lahko ljudje gredo z ocenjevanjem (pa seveda lahko komentar ravno tako prizadene ali blagodejno vpliva na človeka, ne samo minusi in plusi), niti slučajno pa s tem ne mislim, da je človek slab ali dober, če mu je ocenjevanje blizu oz. ni. Še vedno pa mislim, da ocenjevanje zmanjšuje transparentnost in nujnost utemeljevanja. To je moje razmišljanje - če komu ni všeč, me lahko mirno popljuva ali pa mi prilepi minus, če smo že pri tem. Zagotovo pa to moje razmišljanje ne izvira niti iz žlehnobe, niti iz neresnosti.

Ta sistem ocenjevanja je razbremenil predvsem Marso, žal pa pogosto omogoča preusmerjanje in izživljanje potlačenih in infantilnih vzgibov. To pa slabi komunikacijo in nekonstruktivno vpliva na osebnostni razvoj uporabnikov foruma. Ni pokazatelj javnega mnenja, temveč všečnosti in nevšečnosti med uporabniki. Drugače pa, kar se tiče ocenjevanja Freeja (se ne morem navaditi na nov nick), se mi zdi, da grozno moti predvsem tiste, ki ne sprejemajo nikakršne kritike svojega zveličavnega jaza. Freejevi feedbacki so zelo koristni, zmožen se je vsaj direktno soočiti v komunikaciji, česar marsikdo na forumu ni sposoben. To je pa tudi nekaj vredno. Vsi ti odzivi tukaj veliko povedo tudi o ostalih uporabnikih forumu, koliko so se zmožni soočiti s sabo, ne samo o Freeju.

Jaz kot državljanka imam čisto dobre izkušnje s policisti in kar se mene tiče, dovolj dobro opravljajo svoje delo.

Nisem brala vsega. Če prav razumem, da vidiš v ocenjevanju z minusi in plusi več slabosti kot prednosti, se strinjam. Se ne poslužujem tega sistema, ga pa sprejemam, če ga je pač sprejela večina. Komunikacija na ta način postaja še bolj instant, izgublja na kvaliteti, ampak o tem je že tekla debata. Sicer pa nekje praviš, da si nekdanji Free, pa me zanima, a se hecaš? Zakaj sprememba nicka?

Tvoj komentar je aroganten, žaljiv in brez vsake vrednosti argumentiranja. Dejstvo je, da ljudje lahko končajo življenje pod vplivom halucinacij, različnih substanc, itd. Prav tako lahko posežejo po življenju drugih v stanju zmanjšane prištevnosti - med drugim to priznava kazensko pravo. Če te moti uporaba izrazov lahko poiščeva še druge ustreznice za samomor in uboj. Jaz pa dvomim, da je mogoče kar tako posplošeno govoriti o psihični šibkosti. Lahko je, nasprotno, potreben tudi velik pogum. Kaj pa harakiri, recimo? Motivov je lahko nešteto - ohranitev časti, žtvovanje zaradi drugih, odsotnost smisla, nepredstavljive stiske. Bolj od samomora se mi zdi egoistično obsojanje ljudi, ki se zatečejo k samomoru. Iz tega so izvzeti samomori tipa Ernest Hemingway, ki so na splošno še najbolj dobrohotno sprejeti, meni pa je ravno to tipični primer egoizma. Drugače se pa strinjam, Mayita, do marsikaterega samomora ne bi prišlo, če bi bili kot skupnost bolj humani - če bi bili bolj občutljivi za druge, bolj solidarni, bolj podporni. Samomor je ravno toliko kolektiven kot individualen problem.

Po drugi strani pa velja, da tudi v stanju neprištevnosti lahko ogrožaš sebe in druge.

To je sicer res - po eni plati. Prav zanimivo se mi zdi, da se ne pojavlja vprašanje v obratni smeri - ali smo mi dovolj naredili za tega človeka, bi bila lahko njegova odločitev drugačna, če bi imel našo podporo? Ali nihče ne pomisli, da so lahko svojci temeljni vzrok za samomor nekoga? Koliko je poskusov samomorov in tudi izvršenih samomorov pri žrtvah incesta in posilstev, npr.? Da je samomor navznoter obrnjena agresija, ki se pač ne upa usmeriti proti drugemu. Da ni slučajno, da smo v bivši Jugoslaviji Slovenci prednjačili po samomorih, imeli pa najnižjo stopnjo kriminala, v primerjavi z drugimi republikami? Dobro povedano

Žal mi je, da se na ta način zapira komunikacija. Sicer se ne bo nihče obregnil, če mlade mamice napišejo žnj komentarjev na temo kuhanja ali zlate ribice, je pa vse narobe, če napišejo nekaj na temo starševstva v astrologiji. Mogoče bi rabili poseben prostor za neprofije, da ne bi bili tako moteči. Je pa nekaj na tem, kar je rekla Mihela - da tudi otrok, njegov značaj in potrebe, prilagodi mamo in njeno obnašanje sebi. In dva otroka nista enaka. Ne vem, če znam astrološko to potrditi, ampak v praksi je tako.

Po eni teoriji je v četrti hiši tisti starš, s katerim je otrok najgloblje povezan (ali po drugih teorijah tisti, ki je manj vpliven, manj viden), v deseti tisti, ki javno prezentira otroka. Seveda pa je tu možnih kup kombinacij. Otrok je lahko z obema staršema enako močno povezan in sta tudi v javnosti enako močno prisotna. Otrok ima v življenju lahko le enega skrbnika - torej bi se ta moral kazati v obeh hišah - ali pa le en starš opravlja obe funkciji, čeprav ima otrok fizično oba starša. So tudi otroci samorastniki, brez pomembne starševske figure do skrajnih primerov, ko so odrasli med živalmi. Problem je v tem, da se realnosti otrokovega življenja ne da tako preprosto secirati. Najbrž pa praksa kaže tako različne stvari, da imajo astrologi o tem različne teorije. Vseeno se mi zdi, da so tradicionalno ženske povezane s podobo doma, ognjišča, varnosti, zavetja, tudi z globino povezanosti z otrokom, pa tudi z manjšo vplivnostjo in vidnostjo v javnosti (ok, to zadnje se spreminja). Ampak dom kot tak in neko intimno vzdušje, ki ga nudi - to bi še vedno moralo biti povezano z žensko, materjo - nekako mi ni logično, da se tu najde oče. Še vedno pa dvomim v to, da znamenje, v katerem je luna, opisuje otrokovo mater. Mogoče opisuje idealni tip matere za otroka?