imam prijateljico, ki vedno nekako na glas razmišlja. čim ima kakšne težave, potrebuje nekoga, s katerim se lahko o tem pogovori. pogovori včasih trajajo celo noč, ampak, na koncu pride do nekega zaključka. jaz recimo, vedno sama v sebi premlevam in dokler nimam nekako izoblikovanega mnenja, stališča, odnosa do reči, sem raje tiho. vsak ima svoj način, da pride iz megle, najhuje pa je, seveda, če niti ne začneš brskat in raje odmisliš vsak dvom in strah. torej, če pogovr začneš zmedena, niti ni tako slabo , vprašanje je seveda, kako bo oni na drugi strani reagiral na to. zato je fajn za začetek imeti kakšnega nevtralnega. ah, no, zdaj že fantaziram...