jaz sem sicer spala za vaju dve skup, ampak mi fali. spala bi pa spala. meni je spanje še kaj več kot *it se spočit*. meni je zadosti spanja esenca, bit mojega ravnovesja. no, zdej malo filozofiram, ampak brez spanja sem čisto out. je pa res, da sem preživela čase, ko me je*nekdo* zbujal vsaj vsaki dve uri in to več mesecev. pa sem zmogla. hvala bogu zanjo ! a veš! prinaša dobro novico, da smo si fuul različni in da je to fajn. čisto vsak ima svojo perspektivo in dbest je, da znamo dovolit drugim, da jo imajo. *svete* resnice pač ni. no, je, jasno, da je, ampak o temle dojemanju vsakdana, je pač ni. je samo moja, ki pa bo že jutri en malček drugačna. marsa, totalno razumem takele tvoje. to, da ne bi več. toliko entuziazma pač ne zmore vsak in jasno, da kdaj pa kdaj človeka mine, ko vidi, s kakšnim minimalnim naporom eni rušijo tisto, kar si ti z ljubeznijo gojil in vzgajal. no, trudijo se rušit, a ne. itak, da ne morejo, ampak lahko pa tvojo gredico, ki si jo okopaval in ljubkoval, poteptajo, tako malo iz dolgčasa. ta odnos mene moti predvsem. saj, če ti poteptajo, pač začneš znova. samo!? folk pač nima odnosa. ta splošni nivo človeštva tule okrog je tam nekje za sedi 3, včasih za zadostno. ja, to me žalosti. zadnje čase sem itak vsa hipersenzibilna, predvsem za okolico. se moram naučit empatije in ne tega, da če je nekdo žalosten zraven mene, tudi jaz postanem. vse se me dotakne. ta žalost, una beda, tale strah, no, pa tudi kakšno veselje včasih. onix, mana, pikica, ksenia, marsa (seveda), astra (tudi seveda), pa še vsi ostali, ja, mystica tudi,... taki časi so.....