ja, saj, naj me bo strah v smislu, da če si tolk silno želim svobode, jo potlej lahko fašem v smislu, da ostanem čisto sama, samcena v življenju, zapuščena od vseh, bolana in tako, imam pa vso svobodo, ki sem si jo prej tako silno želela, na primer. na primer! mah, ne morem rečt, da si želim malo več svobode, ker ne vem, če oni to zgoraj razumejo. dejansko si pa želim živeti vsaj delno skladno s svojimi potrebami in željami, pa je danes že perverzno razmišljati, da bi človek npr. vstal takrat, ko se zbudi, ne zaradi službe z budilko, pa da bi jedel, ko je lačen, ne ko je čas za malico, pa da bi na sončen dan za par ur skočil na kakšen hrib ali pa v gozd ležat. ne, danes se vstane pred šesto, direkt v kopalnico, se spedenat tako kot je treba, potlej v avto, v službi delo, potlej po otroke,... pač vse na komando, kot se že rekla. saj si samo včasih zaželim biti bolj samosvoja, samozadostna in samoodvisna. ... danes sem si. drugače pridno sledim navodilom kaj in kako naj živi sodobna mama poznih tridesetih. skoraj vedno . zadnjič smo imele en babji čvek, pa sem rekla, da vedno uporabljam vodoodporno maskaro. pa, da zakaj? *ja, zato, ker fulkrat jokam, ane*. nea eno, nea drugo. samo ne morem se načudit, kaj te je tak silno v životu troflo, da imaš tako goflo. sori, to mi je kar samo uletelo, ker se je tak lepo rimalo. pa ni mišljeno tako v grdem smislu. res pa je, da se res vedno znova čudim tvoji grenkobi.