Večino zdravilstev gre z roko v roki z verovanjem... celo klasična medicina... stvar se tu konkretno prične s šolanjem ter včasih celo s prepričanjem, da je to alfa in omega odgovor, pa čeprav se tudi medicina konstantno razvija in opušča verovanja iz preteklosti... ni redko, da se določena zdravila izkažejo za bolj škodljiva kot koristna, tudi ni redko, da ljudje, ki prostovoljno služijo kot poskusni zajčki, umrejo ali pa vsaj utrpijo zdravstvene težave. Klasični zdravnik deluje (vsaj pogosto) v okviru danega sistema, ima vsekakor tudi določeno praktično izkušnjo, a je vseeno prav zaradi omejenosti delovanja omejen v učinkovitosti... isto zna veljati tudi za vse ostale načine zdravljenja... kot prvo mora biti vsakemu zdravilcu jasno, da je vse proces, razvoj, torej tudi znanje o zdravljenju in da je do neke mere vsak poseg nekakšne vrste poiskus... potem pa je tu dejansko taisti faktor verovanja, ki lahko na nekih točkah omejuje, a obenem celo zdravi, z spodbujanjem samozavesti, z zmanjševanjem stresa na splošno. A nekega dokončnega odgovora, nekega kamna modrosti, verjetno ni najti... konec koncev se lahko na tematiko gleda celo tako, da so bolezni tu zato, da vzpodbujajo k razvoju.