xyz

Lahko bi rekli, da je to pač funkcija ohranjevanja živalske vrste -človeka... ki se kaže skozi vsakega človeka, najsi kot samoohranitev, najsi kot "pomoč" sočloveku. Torej lahko ti rečeš, da priskrbiš, ker vidiš ali pa rečeš, da priskrbiš, ker služiš omenjeni funkciji... kakorkoli že, si izmišljeni razlog izbereš sam... povezava med vzrokom in posledico je vedno izmišljena. Človek je, začasen, vmesni člen evolucije, neločljiv od celotnega stvarstva. Stvarstvu ni najti drugega namena, kot je stvarstvo samo... in tudi ta namen je nikakršen. Si mogoče kdaj prebiral zgodbo iz vedske literature o tem, kako se je stvarnik sveta, Brahma, znašel v brezmejnosti neoblikovanega vesolja, kaosa takorekoč... in vse, kar je zaznal, je bil lotosov cvet, na katerem je sedel. Pa se je odločil najti vzrok, izvor temu cvetu, pa je iskal in iskal, sledil steblu v neskončnost, brezmejnost, pa ni našel izvora... tu končam zgodbo. (originalna zgodba se nadaljuje, a služi nje sklep zgolj promoviranju določene religije in je kot takšen nekoristen). Lepo, simbolično prikazana nepojmljivost stvarstva....

No, napredovanje je tu vsekakor subjektiven pojem... celo kar se športa tiče. Obstaja mnogo tega, kar se prakticira v verovanju, da je to telesu koristno, pa se kaj kmalu izkaže, da temu ni tako. Sicer pa se skuša tukajšnja tema dotikati področij, katera so predvsem neopredeljiva, kaj šele določljiva z normami, s katerimi bi lahko merili napredek... in prav na tej točki ponavljam, da je izbira učitelja pomemben korak k pojačani samoprevari. Ne učenec izbere učitelja, temveč izbere predvsem učitelj učenca. Ne vem... govoriš o morali ali o čem ? Hja... razlog je vedno umetno nalepljen... lahko tudi verjameš, da smo tu zato, da smo za hrano... kot tudi vsa druga bitja... ali pa zato, da pognojimo zemljo. Kakorkoli že...

Ja, saj. Si ti v šoli imel možnost izbiranja učiteljev/učiteljic, ali kaj ? So jih postavili v vrsto in počakali, da izbereš po svojem okusu... najverjetneje.

Saj... predstave... v bistvu je popolnoma vseeno, če se ima nekdo za učitelja, ker -vsakdo je učitelj, hoče ali noče; prvotno sam sebi. Potem je tudi popolnoma vseeno, če hoče nekdo nekoga sprejeti kot učitelja, saj: vsakdo in vse nam je učitelj... če hočemo učitelja videti predvsem v nekom, pred katerim naj bi se plazili, je to pač tako. Stvar izbire, kao. Je pa hec, da, če si učitelja izberemo, je možnost samoprevare večja, saj si prepogosto izberemo nekaj, kar pritrjuje našim lastnim predstavam.... Že, a sam sistem se da razumeti na tak ali drugačen način... vprašanje tudi, če je nujno dojeti kaste kot nekaj, kar se podeduje ali kot grobe razdelitve nagnjenosti do določenih funkcij. Je pa seveda precej očitno, kako se ga razume (sistem) v Indiji, vsaj generalno gledano. A to je pač domnevna linija najmanjšega odpora... ki ohranja mašinerije topo in avtomatizirano...

Ok. Če te prav razumem, sprašuješ zakaj sem "tukaj", zakaj sem "inkarniran" in zakaj sploh sem ? Recimo, da so to tvoja vprašanja. V bistvu je vprašanje zakaj popolnoma nerelevantno, ker sprašuje po vzroku, le-tega pa v za nas neomejenem vesolju ni najti. Človeška oblika je minljiva in kot takšna ni sposobna dojeti trajanja konstantne transformacije... lahko zgolj predvideva. Lahko bi odgovoril le tako: tako je, ker je tako... a bi bila to laž, ker -sploh ni tako.

No ja, živi bog je takorekoč vsakdo in vse.... vprašanje le, v kakšni meri neka oblika samo sebe definira in s tem omeji... bolj močna individualizacija, večji občutek ločenosti od celote.... oz. z besedami "ezoterike": večji ego, večja iluzija. ? hočeš reči.... ? Itak. Ne samo na usmrtitev... tudi na ubijanje (koliko mravelj bomo danes pohodili?).

Tudi tu je poanta, ja. No, ko tovrstna selekcija (kaste) postane rutina, postane sistem okorel in neuporaben, nenaraven... zgolj nekakšna zavora za iluzorno ustavljanje časa. Selekcija je po mojem mnenju povsem naraven fenomen, katerega pa ni nujno preprosto stlačiti v nek ubeseden sistem "človeških" pravil.

Vsako bitje je neločljivo od narave in se kot tako samooskrbuje glede na svoje lastnosti... pod to funkcijo spada seveda samoobramba oz. samokontrola, iz katere izhaja tudi verovanje v svoji primarni obliki (semenčica mora verjeti, da je tam nekje nek cilj, sicer nima motivacije doseči ga. doseže ga pa le ena od mnogih ; )) prav tako si ustvarjamo cilje mi, saj tako verjamemo, da naše delo temelji na nekemu vzroku oz. ima smisel.

Vsakdanjik nam nudi vsakovrstne primerke fantazijskega olepševanja trenutkov, ki so osebku težko sprejemljivi... umik v fantazijski svet je v našem jeziku poimenovan na najrazličnejše načine... od oblik, kot so pravljice, filmi, kreativni pogovori,... do oblik, kot so laži, pa vse do primerkov halucinacij in shizofrenije. Ko se tovrstni mehanizmi sprožijo v trenutku, ki je potencialno poslednji, lahko to vidimo kot obliko droge, ki jo telo zavoljo lažjega soočanja s situacijo samo proizvede... tudi v hujših trenutkih duševnih kriz se zna "srečati" "angele" in "ostala" "eterična" "bitja".... sem že tudi sam bil priča tovrstnim cirkuškim predstavam. Eno je sposobnost možganov, da interpretirajo svet, kot verjamemo, da ga vidimo (verjamemo, ker je že to "videnje" interpretacija), drugo pa sposobnost možganov, da se te interpretacije oklepajo, kot najsvetejše resnice... pa saj... kaj nam drugega sploh preostane ? Tako smo zgrajeni, spremembe pa prihajajo zgolj po minimalnih korakih.... tako minimalnih, da jih niti opazimo ne.

Ja, profit. Ampak potem bi moral biti že predhodno znan produkt na tržišču... vsake toliko kakšna reklama, pa fan(atik)-i... torej -oboževalci... ja, dramatična smrt vsekakor pripomore... samo poglejmo jezusa. Če ne bi umrl na križu, bi bil znan kvečemu kot kakšen nori pesnik ali kaj podobnega... kot je bil npr. Rumi.

DELOVANJE NA ZEMLJI Vprašanje: Kakšen je najboljši način življenja? XYZ: Kakršenkoli. Vprašanje: Ali moram zapustiti svoje delo in družino, da bi lahko v miru opravljal vaše delo? XYZ: Delo ne pripada nikomur. Vprašanje: Osebno bi raje ne bil prisoten v svetu, ampak svoj čas posvetil meditaciji. Kaj menite o tem? XYZ: Kdor meditira, je, in je torej prisoten. Vprašanje: Bi ne bilo dobro, da se umaknem iz sveta in živim od državne podpore? XYZ: Dobro in slabo sta izmišljotini. Vprašanje: Ne morem živeti v svetu in hkrati slediti vam. XYZ: Kdor mi sledi, je cepec. Vprašanje: Ali ni boljše najti situacijo, v kateri nekomu ni potrebno delati in tako lahko ves čas daruje duhovnim stvarem? XYZ: Taka situacija ne obstaja. Tudi dihanje je delo. Vprašanje: Ali priporočate življenje v ašramu? XYZ: Je vseeno. Vprašanje: Nekateri mislijo, da je intelektualno delo bolj vzvišeno kot pa fizično delo, da je duhovno delo nekaj, posvetno delo pa nekaj povsem drugega. XYZ: In ? Vprašanje: Ali naj japo in meditacijo izvajamo v odmaknjenem prostoru? XYZ: Odmaknjenemu od česa ? Vprašanje: Ali ni pomembno, da ne le delamo, ampak svoje delo opravljamo kot del svoje sadhane in z enako skrbjo? XYZ: Ko prdiš, prdi, ko smrčiš, smrči. Vprašanje: Če se pri delu preveč osredotočim na Božansko, ali ne bom izgubil stika z delom in tako postal neučinkovit? XYZ: Glej prejšnji odgovor. Vprašanje: Ali je sebično, da se osredotočamo samo na svoje duhovno življenje, ali bi si morali prizadevati pomagati tudi drugim? XYZ: Ne. Ni nujno. Vprašanje: Kakšno je popolno življenje? XYZ: Takšno. MEDOSEBNI ODNOSI Vprašanje: Kaj je ljubezen? XYZ: Magnet. Vprašanje: Je človeška ljubezen del božanske ljubezni? XYZ: Interpretacija, ne del. Vprašanje: Kadar se ljudje zaljubijo, pogosto občutijo, da se njihova ljubezen širi k vsem ljudem. Ali je to duhovno koristno? XYZ: Je neškodljivo. Vprašanje: Ali je celo najgloblja človeška ljubezen navezanost? XYZ: Seveda. Vprašanje: Ali ljubezen do družine vodi do ljubezni do Boga? XYZ: Eno in isto. Kaj ni bog ? Vprašanje: Kakšen je duhovni pomen družinskega življenja? XYZ: Pomen je izmišljotina. Vprašanje: Ali je samski osebi lažje opravljati sadhano? XYZ: Ne. Vprašanje: Zakaj je duhovni razvoj težji za žensko, ki se posveča samo družini? XYZ: Saj ni. Vprašanje: Kako lahko ocenimo, kdaj zakonska zveza pomaga ali ne pomaga našemu duhovnemu razvoju? XYZ: Ne moremo. Razvoj je neizogiben. Vprašanje: Ali naj poskušamo prepoznati Božansko v vsakomer, celo v najhujšem zločincu? XYZ: Poiskusite. Vprašanje: Ali je prijateljstvo lahko ovira duhovni praksi? XYZ: Ne. Vprašanje: Ali moj prijatelj koristi moji sadhani? Ali naj bom še vedno njegov prijatelj ali naj prekinem prijateljstvo z njim? XYZ: Vseeno. Vprašanje: Ali med vašimi devotiji obstajajo posebni odnosi? XYZ: Kdor mi sledi, je cepec.

Sploh je izraz "klinično mrtev" hecen. Kot bi rekel, da je nekdo 1/1 mrtev, drug 1/2 mrtev in spet nekdo 1/3 mrtev. Jaz sem verjetno približno 1/4 mrtev. Če se "vrneš nazaj" (tudi hecen izraz, ker nikamor nisi šel), potem nisi umrl. Preprosto. Zanimiva teorija. Sploh so te splošno opisane vizije, če mene vprašaš, precej cenene. Svetloba, ljudje v belem, Jezus in kompanija, naši preljubi predniki in to in ono, ki nas čaka, neverjetna spokojnost, to in ono... ja, v bistvu spominja na LSD v kombinaciji s poslušanjem "the Beatles".

Računalnik, to že, ampak saj do neke mere se prav na ta način sam znova in znova identificiraš.... najsi "surfaš" po internetu, kupuješ s kreditno kartico, se pogovarjaš po prenosnem telefonu. A kar sem hotel reči, je, da je računalnik sam zase nevtralen; da bi se preverila "korektnost" tvojih dejanj, je potrebna človeška prisotnost, saj so dejanja vedno bolj kompleksna kot zakoni sami.... prav zato se npr. v odnosu na zakon ne da kar tako znebiti sodnih organov ipd.. In to so procesi, ki trajajo. Tisto o sproščenosti je, po mojem mnenju, ključno, prav tako kot je ključno bilo pred n-leti. Ampak -vsak "izbira" sam.

Trnejši kot ? V bistvu so bile družbene ureditve iz preteklosti veliko bolj krute in trdne do posameznika... ne glede na to, če vzamemo kot primer ljudstvo Mayev, Egipčanov, Grkov, Rimljanov, itd.. .... . Vse tamkajšnje ureditve so bile dosti bolj absolutistične in okrutne... dandanes imaš v primerjavi z njimi raj na zemlji. Ja, jasno, da splošna informiranost dosega nepojmljive stopnje -za nas. Za otroke otrok bo vse to izgledalo seveda primitivno. A jaz sem se predvsem (v prejšnjem postu) obregnil ob t.i. zarote... v bistvu bi potreboval, če bi hotel nadzorovati 30000000 ljudi, 30000000 ljudi. To seveda ne gre. Sam sistem pa vedno omejuje, prav tako, kot tudi nekaj ponuja. Kdor zna, ta živi sproščeno, ne glede na okoliščine. Kdor tega ne zna, živi v krču, prav tako ne glede na okoliščine. In tega, sproščenega življenja, se lahko učimo.... sprememba smo mi sami.

Tovrstno poigravanje z mislimi je lahko resda preganjanje domnevnega dolgčasa, a se lahko v sodelovanju s trdnim prepričanjem prelevi v zametke shizofrenije. Samopotrditev je odličen korak k temu, saj se navidezno vse medsebojno odlično ujema (kako tudi ne -vse je zraslo na istem zelniku): skrite organizacije, katerih obstoja pa se ne da dokazati, saj -sicer ne bi bile skrite zanikanja tovrstnih organizacij s strani vlade in ostalih organov so, "jasno", potrditve, saj -vlada vedno laže Potem so tu še raznorazni "dokazi", kot je sosedovo gojenje golobov na strehi... ti golobi so najverjetneje zdresirani bralci in manipulatorji misli, ki na prvi pogled nedolžno postopajo pred našimi okni, a v bistvu kontrolirajo naš sleherni korak. Da tovrstna samouresničljiva prerokba pritrjuje sama sebi, si v bistvu potrdila s tole izjavo:

To je zanimiva poanta... celo zimo se ohranja moč in se nato spozna, da je pomlad še toliko bolj zahtevna... zalog moči (svetlobe) pa nikjer Vse to gre z roko v roki s hormoni (tudi stari ljudje jih vsebujejo)... saj so ključni za imunski sistem... kot omenjaš. Prehod je precej ekstremen... nič čudnega, da marsikatera tračnica poči. Sicer poiskušam ohranjati nekakšno ravnodušnost, a glede na to, da sem neizogibno del družbe, tudi nisem prost njenih vplivov (in družba je širok pojem... saj veš... kričanje ptičkov zgodaj zjutraj, vzhičenost ljudi in prelestni zvoki gonjenja mačk, npr..). No ja... ravnodušnost mi je tu bistvena... da ne pričakujem v vsem zanosu rožic in bog ve česa, a staknem kakšno novo, eksotično gripo.

Pomlad je odličen indikator temu, kako zelo je posameznik vplivan s strani hormonov.

Pojem "duša" je v mojem slovarju skoraj popolnoma ekvivalenten pojmu "bog", le da se nanaša bolj specifično na gibanje, aktivnost. Vsekakor ne vidim tega, kar je imenovano "duša", kot nekaj lokaliziranega. Vse prej kot zavest v smislu skupne zavesti. V tem smislu je torej duša prej transcendenca človeka, ga pa seveda zajema oz. je človek v duši, je človek tudi duša. Da bi lahko to zares potrdili, bi morali najprej imeti primer človeka brez možganov, ne zgolj nekoga, katerega možganskih aktivnosti ne moremo oz. nismo sposobni zaznati. Tehnika ima pač svoje omejitve. Konec koncev je tehnika poenostavljena verzija možganov samih. Se strinjam. Lep pozdrav tudi tebi.

1. Kaj so možgani drugega kot človek ? 2. Informacija je proces. Že res, da je možganska funkcija predestinirana, že zgolj na genetski ravni, a je možganska funkcija tudi kognitivnost, torej: predelava podatkov in le-teh aplikacija. V jeziku nevrologov bi bila to stara in nova pot.

In kako lahko ti kot "duša v telesu govoreče opice" veš, da se tega ne zavedaš ? Se pravi, da se zavedaš.... "kako veličasten je bog", sicer tega ne bi omenjal. Tvoja izjava torej nasprotuje sama sebi.

Hehe... verjemi, da bo šlo vse po zlu... in šlo bo. Npr..

"Mi" smo po tvojem program, ki vsebuje navodila za pretvorbo ? Ampak informacija je sestavni del programa... torej pretvarja/"nadgrajuje" program samega sebe ?

Da smo program, ki nadgrajuje samega sebe, se zdi meni preprosta, sprejemljiva možnost. Da ni bilo začetka, prav tako. Veliki večini ljudi je to težko sprejeti kot možno, saj je ravno sam program reprodukcije navidezno fokusiran na ustvarjanje, na doseganje cilja in navidezno ustvarjen; temu primerno. A dejansko se, gledano npr. na molekularni ravni, transformira eno iz drugega in ni nečesa, kar bi nastalo iz niča. Naš um je preprost um primatov in kot takšen ima izkušnjo smrti pred življenjem, se pravi; nekakšen prepad pred prvim spominom. Temu primerno torej sklepa, da je tudi stvarstvo samo na neki točki nastalo.

Vprašanje je točno takšno, kot namenjeno in namenjeno specifični osebi. @Tomazslo: predvsem me zanima, kako je tvoj sistem zasnovan in kakšno vlogo ima v njemu pojem "bog" (kot si ga ravnokar podal).

Kdo je "dal" ? Kaj je, po tvojem mnenju, bog ?