xyz

S tem bi ti dal veleti, da človeka ni najti, ki med snom bi konca jemal ? Tudi posebneži, ki dali so si duška z v komi ležanjem, so dih svoj sleherni v stanju tem spustili... tvoj je torej argument odličen(!): za pratiko pavlihovo. Resda. A ne obupuj, ti borec si, ti zmoreš več !

Mislim, da je Antoninus v enem od tem lepo povedal: Samomor ? [ ] Ja [ ] Ne (prekrižaj ustrezno prazno mesto)

Tvoje besede so zmedene in pričajo o duševni stiski, o dolgonosi prijatelj. Takole bom povedal: Sanjaš lahko kolikor hočeš, a ako strmoglavil bi aeroplan na hiško tvojega sna, trda bi ti predla. Temu je sklep, da drugod bil nisi, temveč v enem in istem svetu prelestnem. Sedaj bi se lahko nekdo povprašal, ako se žalost odvija v žalostnem svetu in veselje v veselem. Odgovor bi bil pa seveda ne drugačen, kot taisti, katerega smo napeljali na primer z aeroplanom. Skušaj razumeti, čeprav so roke ti storjene za poglabljanje polja. P.S. Danes smo drva spet sekali.

Si lahko predstavljam, ja

Ravno nasprotno: verski fundamentalizem je posvajanje verovanj, jaz pa govorim o opuščanju le-teh. Lutka ? Jasno. Saj sem ti prej napisal: to je to, kar si ti sposoben videti. Neee.... je pač tako, da npr. psa ne zanima število klobas, temveč klobase. Si ti mesojedec ? Ob tebi mi pač ne preostane drugega... saj pravim, število klobas... Misliš ? Po moje me pa vsi vidijo prav tako, kot ti. Najbolje, da vprašava tvoje najboljše prijatelje.

Drhtenje trat, vstajenje vijolic, ples vetra... ohoho.

Kateri komentar točno ? Ne, ne pomeni Je pa to vse, kar lahko ti iz tega razbereš, kar je spet precej pomenljivo. Kaj naj bi pomenila drugega, kot to, kar pomeni ? P.S. Si prepričan, da ne bi raje z lutko ? P.P.S. Tako presunljivo se odziva. Pa skafander je lep, tak... srebrn.

Mene to prvotno sploh ne zanima. Ne gre mi za osebno. Če bi se rad igral, pa ti ponujam tole lutko. Poglej: a ni lepa ? Ima modre lase, skafander in reče "mama", ko pritisneš na pravem mestu.

Lepo povedano. Knjiga o sedanjosti ne obstaja. Domnevam, da je nagnjenje k dovršitvi predvsem instinktivno (osemeniti, roditi )... to se preočitno odseva tudi na kognitivni ravni, saj človek skozi tisočletja išče neko končno rešitev, obrazložitev. In ta resnica ni Resnica (This truth is not THE truth).

Neee... samo izpostavljam strategije samoprevare.... za dobro nas vseh .... in to počnem z veseljem.

"Smo" (oz. "Je" ) proces, kar nakazuje transformacijo, torej: nič fiksnega. Predstave o sebi so vedno fiksne, tudi čustva so fiksna, ko se jih definira... a žalost ni žalost in veselje ne veselje... vse to so naša poenostavljanja zaznavanja. To je en in isti svet, zaznavan skozi različne pogoje oz. nastavitve našega bitja. Lahko bi rekli npr., da v različnih pogojih možgani različno delujejo in so temu primerno določene funkcije bolj izražene... tako, da je zaznavanje samo pač filtrirano skozi le-te. Lahko bi tudi citirali Castanedo in rekli, da so to zgolj različni položaji zbirne točke, kar pa bi konec koncev pomenilo isto, le da izraženo na bolj mističen, nejasen način (čeprav je po drugi strani nekaterim ta način jasnejši). A ti nimaš slovarja ? Poglej na google, če te zanima, namesto, da postavljaš nerelevantna vprašanja. Izgleda, da bi ti rad nekaj povedal, pa ne moreš, dokler ne odgovorim na tvoje vprašanje.... ja, res škoda, a ne ? Zanima te vse drugo, samo tematika sama ne. Si zelo navezan name ?

Dejansko.

Ne, to ni bedno. To je klasičen primer verovanja. Da bo deževalo, če grem lulat na polža, npr.. Matrix ? Si gledal vseh šest delov ? Tako je: bolje golob v žepu, kot vrabec na strehi. Tudi res. Čas, še posebej pa izkušnje, poglobijo verovanja in s tem ojačajo iluzijo.

Verjetno se boš moral naučiti par novih besed. Specificiranje, elaborat,... Okus sladkega sladoleda ? Zanima me tvoja razlaga petdimenzionalne ljubezni. Kaj ne, rečeš. Se, pravi, ti bi, rad, od mene razlago, za lase, povlečenega, pojma, ne moreš pa mi, dokazati, verovanj katere mi, očitaš ? Mijau. In sodnik je ? Pravila igre ? V tvoji glavi ? O ja, vešdesebom držal tvojih pravil, pravgo tovo. Greva se takole: jaz kritiziram, ti pa tekaš za mojimi kritikami in jih kritiziraš, ok ? Obenem pa si izmisliš še par intelektualno zvenečih besed, da si potrdiš fantazijo. Saj veš... egregatna stanja in to. Pa-pa

Ping v pongu.

Zeh. In od kje tebi, da nimam spoštovanja ? Kot že v najinih prejšnjih dialogih se izmikaš konkretnosti in tematiki na splošno ter se posvečaš osebnemu aspektu. Če mi imaš povedati kaj o ščenetu in o bebavosti, mi napiši osebno sporočilo ali pa kakšno pesmico. Če kritiziraš, kritiziraj moje argumente in se ne ubadaj s pedagogiko, naučeno iz televizije. Na kratko rečeno: ne moreš našteti, ker jih ni ; ) Jasno. Odgovor na neumestno vprašanje je neumesten. Samo, da to tebi ni jasno. Intelektualec je človek

Nimam. Pojem je odvečen. Kot bi rekel "srečno veselje". Katera konkretno ? Obnašanja ? Saj debatiram. Če se ne spuščam v vprašanja, katera niti tebi samemu niso jasna, je to nekaj drugega. Evo, prav to sem mislil. "Pravilnost sveta ali nepravilnost sveta." Naj ti postavim protivprašanje: "Imaš nerad sladoled ali nimaš rad sladoleda ?" Ne druge osebe, temveč osebe nasplošno. Mene zanima predvsem transpersonalno in vzorci, ki se skozi le-to kažejo. P.S. Filozofira Kuvrtat, Fixminze ali prebrano ?

To bi tudi mene zanimalo. Ti si namreč ta, ki je ta pojem podal, prav zato sem ga postavil med narekovaje. Uporabil sem ga zgolj zato, da veš, da se nanaša na tvojo izjavo. Torej ? Jasno, prav zato jaz se jaz ne osredotočam na podajanje osebnih verovanj, temveč kritiko le-teh. Ne razumem vprašanja. Kaj je osebna pravilnost, kaj nepravilnost obdajajočega sveta ? Hočeš s tem povedati, da je tako moje mnenje ali je vprašanje zgolj hipotetično, takorekoč fantazijska vloga ?

V tistem trenutku se nisem zatekel k ničemur. Sploh pa se mi je ponudilo naknadno vse prej kaj drugega, kot to, kar ti poimenuješ "racionalna razlaga". V bistvu bolj v slogu klasičnih okultnih verovanj, kakršne posreduješ tudi sam:... ...ali kot jih posreduje Light:... ... Verovanja pač.... ki temeljijo na določenih pričakovanjih, predstavah... marsikdo oz. večina ljudi meni, da je "duhovno" nekaj, česar se lahko naučimo iz pravljic (duhovi, čarobne moči, bog, itd.)... glede na to, da je naša fantazija sposobna sanje projicirati na to, kar imenujemo budnost, niti ni čudno, da ljudje jemljejo svoje halucinacije in umotvore kot nekaj od njih neodvisnega. Vse skupaj gre celo tako daleč, da človek vara samega sebe na vse mogoče načine.

Ideja o sposobnosti opazovalca je v stavku, katerega si obarval z rdečo, integrirana. Tako, da sem predvideval, da tega nisi opazil, saj si na citat odgovoril z "in to je spet odvisno od". Ja, jasno; o tem sem namreč govoril

Ne vem, če si me prav razumel... pravim, da to, kar morda nekomu izgleda kot prenehanje življenjskih funkcij, ni nujno tudi dejansko prenehanje ž.f..

Kaj pa moraš storiti, da postaneš angelček ?

Ok. Edino, kar je tu res spotakljivo, je dejstvo, da so vsi ti ljudje skoraj umrli in ne čisto čisto zares umrli.... saj je smrt po definiciji definitiven konec življenja nekega posameznika. Kakšni vse nemerljivi in nezaznavni procesi se ob takšnih dogodkih odvijajo, je opazovalcu neznano, a glede na to, da smo sposobni sanjanja na vse mogoče načine, niso opisana doživetja niti ne vem koliko presenetljiva.

Sliši se kot prigovarjanje Peklenščka.

Kot sem jaz razumel, hočeš povedati, da v nekem drugem svetu obstajajo ljudje, ki so umrli in katere vsak sreča po smrti. Se motim ? Jaz sem vsekakor bolj mnenja (in to poudarjam), da se tovrstne predstave (ki so, kot praviš, starodavne) pojavijo predvsem ob navezanosti na "ego" oz. navezanosti na samega sebe (=(+)predstavo o sebi), torej obenem ob strahu pred izgubo nas samih, kot se poznamo.