xyz

Kaj ti bo vsa ta navlaka verovanj, zbranih iz vseh mogočih virov ? Duša, reinkarnacija, dobro/slabo, svobodna volja, celo karmo je nekdo seciral, da ustreza hierarhičnim predstavam človeka. Predvidevam da je življenje kot takšno sicer preveč preprosto in naravno, pa je treba fantazijo vtaknit v vsako špranjo, hehe.

V čem je potem problem, Gašper ? Uživaš, kul ti je, zabavaš se kar se le da.... potemtakem je "upanje na boljši jutri" zate odvečno, saj je že sedanjost tako izvrstna.

Ma, sem se s števili zadosti dolgo ukvarjal in to skozi Kabalo, da lahko večino obrazložitev primerjam s horoskopi iz cenenih revij. Komur je koliko toliko do tega, da numerologijo malo bolj resno preuči, temu je tudi jasno, da ima pri nastanku moderne numerologije in vseh njenih mutacij ključno vlogo prav Kabala (glej npr drevo življenja). A tudi večino kabalistev je bilo zaslepljenih s privlačnostjo risank in atributiranjem simbolov, kar je celo očitno vidno v Sepher Yetzirah, eni od bistvenih knjig, kar se Kabale tiče. Če že sploh iskati atribute številom, potem vsekakor vedno LE v kontekstu in NE s tehniko posploševanja (npr to in to število pomeni to in ono, ono in ono pa ono in tisto). No ja, nikakor čudno, da bo "povprečni" človek na večino idej numerologov gledal izredno skeptično in celo z nekakšnim (vsekakor upravičenim) prezirom in vzvišenostjo. In s povprečnim človekom je tu mišljen predvsem povprečno zdrav človek, npr kmet ali kmetov potomec. Eno par izjemnih osebnosti, recimo jim npr "specialne" osebnosti, bo numerologijo in njene mutacije z veseljem objelo in pozdravila z radostnimi, če ne celo mladostniškimi vzkliki ne skromnega navdušenja, saj so se (te osebnosti) dovolj dolgo hranile z določenimi oreščki, lastnim urinom ter pa (vsaj občasno) medikamenti. Na tem mestu zaključim ta, resda niti ne tako zelo dolg, traktat, namenjen vzbujanju določenih občutkov, ter, zelo redko, namenjen harmoniziranju z vodilno idejo.

Kot prvo, zna biti, če je gradivo predolgo, branje zoprnija... (forum omogoča, med drugim, možnost dialoga, ne le monologa) potem pa; kako vedeti, da je nekdo nekaj SPLOH razumel ? Tako, da reče "super, ejga, kul si to napisu". Tako, da papagajsko ponavlja napisane besede ? Tako, da napiše "tudi jaz tako mislim" ? Do sedaj sem spazil, da je že par uporabnikov napisalo, da jim ni jasno, kaj skušaš povedati... hecno, mar ne, glede na to, da si že več strani "polimal" v stilu copy-paste... no ja, vsakemu svoje.

ja, princip Ochamovega rezila je vse premalo poznan. http://en.wikipedia.org/wiki/Occam's_razor

Vprašanje je bilo sicer retorično, a vseeno... ne moremo povezati; da bi lahko povezali, bi moralo biti ločeno Naša nagnjenost k definiranju objektov (kot ločenih od celote), gre z roko v roki s funkcionalnostjo našega bitja, katera nam predoča, da smo mi, se pravi "jaz", "ti",..., ločeni od sveta. Se pravi; zaznavamo realnost kot "jaz in svet", "notranje in zunanje". ....ehehe...

http://www.austriansoccerboard.at/style_emoticons/default/mimimi.gif

"A to si ti ?" Le kdo bi odgovoril na tako vprašanje z "ne" ? http://www.cveka.com/jabolko_z_drevesa_...ja-t1772.0.html http://www.delam-dobro.si/forum/viewtopic....7dfe208e62253cf http://www.lunin.net/forum/index.php?showtopic=11269 in ostali samogovori: http://www.val-ljubezni.si/forum/viewtopic...ighlight=#52386 http://www.val-ljubezni.si/forum/search.ph...ch_author=NI%C8

A daj no, zakaj pesek v oči ? Vsaj bodi konformna z lastnimi izjavami: TO so tvoje besede

Kot pravim, kjer sem jaz, ni napačnega, so zgolj sončece preljubo, preširne poljane, zelene trate, zimzeleni gozdovi, bistri, žuboreči potočki in reke ter kristalno čiste gore. Vse na svojem mestu. A če sem te prav razumel, je, po tvojem, svet v popolni krizi in vse je narobe, slabo, nečisto, nelepo ? Če je temu tako, potem je res hecno, da obračaš besede, tako, da ti ne bi bilo vidno, da potrebuješ sprostitev.... ne vem sicer, če ti psihiater zares lahko pomaga in me tudi ne zanima, a, kot je že Prabha rekla: izdihni : )

Ja, na prvi pogled morda precej paradoksalno, ampak prav ideja o tem, da je treba nekaj povezati, je obenem ideja, ki ustvarja občutek ločenosti. A kako naj povežem to, kar ni ločeno ?

Aja, saj res, tebi sploh ni do dialoga, ti samo pridigaš... in poiskusiš paranojo deliti z ljudmi... še dobro, da te nihče ne jemlje resno, tisti, ki pa bi te, pa je paranojo že tako ali tako tudi sam sprejel v svoj srček. Veš, večina ljudi nas je pač odpornih na tovrstna razsvetljenja, satan nas je že davno porinil v rit in nas poriva vsak dan, celo Jezusa smo si izmislili, da bi iz najšibkejših naredili pohlevne ovčke, katere lahko potem ves čas sesamo kot mali parazitski dojenčki sesajo življenjski sok mamice. A uiti ne moreš. V tvoje možgane smo že vsadili strah, ki je glavno gonilo tvoje preganjavice in ki konstantno vzbuja občutek, da je nekaj narobe, da je s svetom, z ljudmi in celo s teboj nekaj hudo narobe.

A ni bog vse ? Aha, to je torej kloniranje. Sedaj vem. A ni bog vse ? Aha, Učitelju Jezusu pa verjameš. In če smo vsi avatarji, zakaj se ne bi učil od vseh ? Se pravi so samotarji praviloma brez travm ? Ne samo takrat, tudi Hitler je to počel. Kdo bo naslednji ? Ti ? A tako hudo da je ? Ne vem no, kjer jaz živim, je narava, čista voda, zrak, sončece sije čez cel ljubi dan. O.k. Ta izjava je dvoumna

"Naša notranjost" je tudi vsebina. Sem pa sicer mnenja, da bi bilo primerneje reči "v umu" kot "le um".... sploh, ker je "um" zelo obširen pojem, ko se vmes vplete še ideje, kot "telepatija" ipd., postane tematika nepresegljivo abstraktna. Ampak, saj,... kako naj um spozna samega sebe ? Kako naj se preseže, da bi se lahko ugledal v celoti ? Menda je to bistvo in trik samega razvoja, same transformacije... cilja pa ni in ni.

Ali pa tako: jaz je stranski produkt sveta, takorekoč poiskus izolacije sveta. Se pravi; kot bi bili npr. Prabha, XYZ in Antoninus različni aspekti božje shizofrenije. V tem oziru je "potovanje" kamorkoli zgolj potovanje vase...

Delo na sebi torej...... bi rekel, da je tudi to duhovnost.... saj so konec koncev vsa dejanja, ki nas povezujejo s ostalim svetom, pogojena tudi s samo sestavo naših osebnosti. Vidim pa to tako, da gre pogosto, če ne predvsem, za to, da pustimo ostalemu svetu, da nas spremeni, niti ne toliko za to, da bi osebnost spreminjala samo sebe... saj se lahko znova in znova zaplete v lastne strategije (v tem oziru celo smiselna ideja z gurujem - učiteljem, ampak; saj je celoten svet učitelj, če mu dopustimo in če smo sposobni videti to). Se pravi.... sprememba sebe z opuščanjem npr. navad.... povzemanje novih je pogosto nepredvidljivo. Morda, ja, z nezadrževanjem.

Se še nisi dokončno zanikal ? Za nekoga, ki ne verjame v besede, jih kar pridno natepavaš A to je, po tvojem, téma ? Da je duhovnost "soočenje z vsemi vsebinami itd.." ? Vsak trenutek, vsakdan, ja. Dajanje IN sprejemanje. A v bistvu ne damo ničesar, ker ni nečesa, kar bi nam pripadalo.

Upam, da komet in svinjska smrt ne prideta, tako, da bom lahko še naprej večno živel.

Jastno, glede na to, da je vse, tudi navidezna ločenost, integrirano v celoti, je komunikacija, očitno, integrirana v volji, katera transcendira osebno. Glede na to je ravno hec ljubezni ta, da je ni, ker je vedno uničena in da je, ker je neuničljiva.... vzburkanost kvantnega polja, rojstvo oblike. z drugimi besedami povedano: tudi program, "krog" imenovan, je, ker mora biti.

lepo, pesniško povedano... budisti bi rekli, da so to 3 plemenite resnice (4. je itak komercialni trik ). Ampak ja, je "jaz", ja.... tista nesproščenost, ki je pojav ob želji po zadrževanju oblike, izoliranost funkcije. lp

Po drugi strani pa je ravno ta "material" tisto, kar omogoča tvojo idejo. Ti si lahko zamisliš zgolj nekaj, kar poznaš oz. kombinacijo znanega.... in tu pride spet na dan tisto o medsebojni pogojenosti... med programerjem in programom. Recimo, da so verovanja igre, katere igralca popeljejo skozi nekakšen proces na svojevrsten način. Tudi sam nisem zagovornik klečeplazenja. Tudi jaz ne. Mogoče bi lahko, Tomazslo, podal kakšen link ?

Vsaka oblika je sama po sebi namen in funkcija in ima kot takšna pripadajoče "mesto" (oz. sama po sebi določa mesto oz. polje) v konstantni kreaciji, pa četudi "le" začasno (glede na minevanje oblike). Kot si že poprej namignil, vsaj tako sem razumel, ne obstaja neka zaznavna meja med materialnim in nematerialnim... sploh je pomenljiva dinamika transformacije, gibanje, katero se pogosto pripisuje lastnostim duhovnega. Lahko bi npr. rekli, da je duh materija v gibanju, a tudi po tej definiciji bi ne našli nečesa, kar ni duh... potemtakem je koncept vrnitve nazaj k bogu dejansko nepotreben, odvečen, saj do ločenosti nikoli ni prišlo, zgolj do fenomena, kjer je zavest, ukalupljena v začasno obliko, tako zaverovana sama vase, da zgolj meni, da je ločena od celote... kar bi lahko definirali kot iluzijo.... a predpostavljam, da je celo ta iluzija namerna, namerno neozaveščena, tako, da je igra lahko popolna.

Zanimivo videnje. Samo še enačaj med "on" in "mi" bi vstavil... celota je kot samonadgrajujoč program, ki pa se od naših pc-jev razlikuje v tem, da je obenem program in programer. In to dvoje je medsebojno pogojeno: s programiranjem se določa program in program obenem določa programiranje. Z drugimi besedami: mi vsi in vse (=bog) določamo transformacijo "realnosti" (=obstoja), a vzajemno je ta "realnost" tisto, kar nas določa, na nek način celo omejuje v našem delovanju. Zatorej je transformacija vedno zgolj postopna.

Na kateri točki vidiš razliko med informacijo in vzorcem ?

Obstaja pač začasno, a tudi človek ni človek... ta oblika je v konstantnem razvoju... že če pogledaš, kako so ljudje izgledali pred 100 leti, boš našel precejšnje razlike... potem pa poglej kosti pračloveka, npr.. ... tako da, človek kot nekaj fiksnega itak ne obstaja. Ne najti samega sebe, temveč namen sam sebi -sem napisal. Ne stvarstvo del človeka, človek del stvarstva. Manjša razlika. Če je stvarstvo začasno ali ne, ne vem, predvidevam pa, da ni. Točno tako, ja. Ni nujno, da karkoli spoznaš. Ostalo drži. Heh, jasno. Sicer pa menim, da je zgodba, kot sem jo zaokrožil, original, zamolčan del pa le komercialni dodatek, katerega so pripopali leta/stoletja kasneje. To je jasno, že zgolj s filozofskega vidika. ? Vztrajen pa si s svojim nosljanjem Zakaj je to sedaj po tvoje pomembno ?