xyz

Skrivanje je bil koncept, katerega si sam uporabil (glej, kar sem v prejšnjem postu citiral - tvoja izjava). Kar je zgrešeno zate, ni nujno zgrešeno za nekoga drugega. Ali pa morda dejansko verjameš, da bi morali vsi ljudje "dojemati" svet, kot ga ti dojemaš ? Kar se napačnih rezultatov tiče, reč niti ni tako huda, če jih ohraniš zase. Ko skušaš z njimi etiketirati druge, postane situacija vsaj smešna. Če si še enkrat prebereš vse besede, s katerimi si v današnjih in včerajšnjih postih poiskušal določiti oz. definirati sogovornike, boš morda razumel, kaj mislim. Vsekakor pa bi me lahko razumeli tvoji sogovorniki. http://www.smilevalley.de/smileys/Nichtanimiert/310.gif Ni namen vsakega, doseči praznost.

http://www.smileygarden.de/smilie/Frech/smileymania.at_14567.gif

Enostavno: Govoril sem o razliki med učencem in učenjem. ; ) Če zreš zgolj v fasado, ne boš uzrl tistega, kar le-ta skriva.

Iskanje izvorne religije je nesmiselno, ker je bila vsaka religija na neki točki izumljena in prenešena, z osebe na osebo in posledično s kraja v kraj. Prvotna "primitivna" verovanja so nam neznana, saj nimamo nikakršnih informacij o njih, so pa vsekakor osnova vsem bolj "rafiniranim" religijam današnjih časov. Izbira religije je prosta in ne potrebuje opravičila. P.S. Unis, religije se ne prepirajo med seboj, temveč posamezniki, to je, ljudje. Kot sem že omenil, niso vsi pripadnike ene religije isti in ne delujejo na isti način. Tovrstno posploševanje je nepoznavanje dejanskih primerov.

No, no, pomiri se. Tvoje sugestije in projekcije so sicer srčkane, a rahlo infantilne.

No, ti nisi prav nič na boljšem... le da ti obsojaš tiste, ki obsojajo. Jaz si dovolim svobodo, da povem svoje mnenje in se ne ubadam z mislijo, če je to ego ali dušica ali pa recept stoletne starke z bradavico na nosu. Sicer pa hvala na skrbi ; )

Ding-dong ? Anybody there ? Napaka. Nisem nekomu pisal, temveč sem se z nekom pogovarjal. No, to bi bil moj drugi odgovor Unisu, katerega sem mu hotel prihraniti. Ti ne razumeš. Unis ima spet trenutke pridiganja, mi mu le skušamo prijazno povedati, da nismo to, v kar nas on skuša prepričati, da smo. Prijazno zato, ker za razliko od njega ne uporabljamo besed, kot npr. kre*en, pi*ka, je*em ti in podobnih. Upam, da sem bil dovolj razumljiv in lahko nočko.

Verjetno res, Emanuel. Včasih je takole, v forumu, težko prepoznati človeka... v živo je reč malo drugačna. Imaš ljudi, navidezno iste religije, ki delujejo popolnoma drugačno; nekateri popolnoma dogmatično in slepo, spet drugi neverjetno prilagodljivo in jasno.

Ja, Vodnarka77, tudi jaz ti želim vse najboljše.

Kot prvo, pravi pravilo, da ne odpiraj novih tem vsevprek, kar se najverjetneje nanaša na možnost, da nekdo v 5ih minutah odpre 20 tem in to počne dan za dnem. Tovrstne zadeve se namreč dogajajo. Način, na katerega ti to pravilo razumeš, je le ENA možnost razumevanja, katero pa ti skušaš prenesti na vse ostale. To je napaka v razmišljanju. NE obstaja namreč en recept za vse, NE obstaja merilo, po kateremu bi sodili žalost NE obstaja enako izkušanje bolečine in NI dveh ljudi na svetu, ki bi eno besedo popolnoma isto razumela. Zatorej se je TREBA posvečati VSAKEMU primeru posamično, če se primeru sploh posveča. Sicer je bolje, da se primerom pozornost ne posveča, če se jih niti toliko ne spoštuje, da bi se jih videlo kot individualne. Če ti nočeš, da se ti kdo posveča, je tu vse lepo in prav, če pa kdo drug hoče, da se mu posveča, je to njegova stvar in je ni potrebno obsojati. Poznam te miselne tokove, kjer se vse to definira kot "EGO", kot "SAMOPOMEMBNOST", kot "SMILJENJE SAMEMU SEBI", kot "ZGOLJ ISKANJE POZORNOSTI", a so ti tokovi žal prepogosto železen oklep za tiste, kateri ne premorejo kančka empatije.

tulim v luno ves divji in neukročen plešem po kamnih

In ti ? Zakaj moraš vsakega, ki odpre novo temo, vprašati, če mora res odpirati novo temo ? Čutiš utesnjenost tudi sicer, na splošno ? Ali le, ko se par kilobajtov novih informacij doda k starim ? Kot jaz to vidim, kažeš s tem nespoštovanje do tega, ki odpre novo temo, ker on tega očitno ni vreden. Veš, tematsko je namreč precej nekompatibilno primerjati npr. žalost in primer osebe A z žalostjo oz. primerom osebe B. Človek se lahko v takšni temi izgubi, mnenja mnogih in teme (osebe A in osebe B ) se začnejo prepletati in nastane zmeda. Povrhu tega pa se mi zdi nesmotrno, vlačiti posledično stare teme na dan, kar tako, brez dejanskega zanimanja zanje. Kot zaključek lahko dodam, da v svetovnih forumih ne boš našel tovrstne paranoje, kar se ponavljajočih se tem tiče. Ravno tega, ker je vsak primer primer zase. Pa brez zamere, XYZ

(intermezzo: V nemškem jeziku obstaja izrek: "Reim' dich oder ich fress' dich." To bi pomenilo grobo prevedeno: "Rimaj se, če ne, te požrem!". Velja ponavadi za tisti, znani stil pesnikovanja, kot npr. Mama je po vodo šla in po kamnih plesala mimošel jo je en móž in porinil vanjo nož.)

Je pa obenem prav bolečina ta, ki nas opominja na resničnost. Ok, hvala. XYZ ni kratica, temveč bolj namigovanje na koordinatni sistem, obenem pa tudi poiskus ne pretiranega omejevanja z imenom samim...

Mama, ma ma ma... je odmeval programček ne videč sebe IN SVOJE PROGRAMIRANOSTI.

Sensatia, ta izkušnja ni nujno depresija, temveč spoznanje o naravi sveta, kot je že Alan omenil. Spoznanje je eno, drugo pa je le-tega asimilacija. Kdor je dolgo brezbrižno živel, si je na ta način pridobil eno par navad, katere se kot program še vedno ponavljajo v vsakdanu. Če je spoznanje o končanju človeške oblike tvojemu poprejšnjemu načinu življenja kontradiktorno, bodo temu primerno tudi omenjene navade počasi odpravljene. Počasi in ne čez noč. Opazuj in se uči. Uči se o svetu in o sebi sami, kako na ta svet reagiraš.

Res ? Do katere mere in na kakšen način ? Je to mogoče, čeprav si se predal Krishni ? Meniš, da je prijetnost merilo, ki določa resnico ? Je tvoj vrhovni cilj doseči prijetnost ? Če bi določali resničnost nekega znanja po njega prijetnosti, potem bi zadostovale jehove priče, pa hipiji tudi, za nekatere celo dejanja mazohizma... Kako lahko veš, da te ne čaka večja sreča, v primeru opuščanja dosedanjih prepričanj ? P.S. Kaj pomeni tvoje ime... Mgd ? Je to kratica za nekaj bolj določenega ?

Potemtakem bi po tovrstni logiki lahko trdili, da bi svet brez javnih hiš ne obstajal, ker so javne hiše najbolj obiskana poslopja. http://www.smileygarden.de/smilie/Frech/smileymania.at_13652.gif

Heh... jaz sedaj približno 15 let vegetiram. No, na PC tipkati še zmorem, zaenkrat. Mislim, pa da obstaja tudi možnost diktiranja preko mikrofona, kjer program zapiše izgovorjene besede... nekaj za nas, vegeteriance.

Motiv je bil bolj posesivnost, to si prav uganila. Ni pa tako, da sem stvar uredil sam. Uredil sem jo v sodelovanju z mojo najdražjo. Nisem rekel, da mi je žal. Tovrstna vpletanja so neprijetna, to je vse. A včasih se naenkrat znajdeš v takšni situaciji, ne da bi bil nanjo pripravljen. No, odpustiti mi ni treba, ker tudi ne gojim sovraštva oz. mi ni oseba ničesar dolžna. Osebo sem na nek način razumel in ji poiskušal pomagati, a sem se naučil ohranjati takorekoč razumevanje na daljavo... Sklep bi vsekakor bil, da za tovrstne situacije (ta je le en samcat primerček) ni receptov v knjigah niti v besedah modrecev. Premnogokrat stojimo sami (če ne celo verjetno vedno) z znanjem oz. sposobnostmi, katere smo ukrotili. Te situacije nam tudi pokažejo kdo smo (oz. kdo nismo) in česa smo sposobni. Na nek hecen način, res. Da bi nekaj zanikal, mora to, kar zanikaš, sploh biti prisotno, pa čeprav "le" kot ideja.

Na nek način ti sledim... ko človek sprejema dano situacijo, potem v njemu ni upiranja, res. Tu se kaže ljubezen v svoji vseprisotnosti. Ko je situacija neznosna in obstaja možnost spremembe potem je potrebno jasno videnje elementa, katerega se da pokreniti... da se vse ostalo spravi k gibanju. Mala akcija, velika reakcija. Ne vem pa, če te prav razumem, ko praviš, naj bi bila akcija brez efekta oz. če ti mene prav razumeš. Z drugimi besedami: če ni potrebe po boju, potem se ne bori. Če je možnost umika, se umakni. Če pa je boj potreben, potem se bori: z vso pozornostjo. To sem mislil... karkoli počneš - bodi celovit v svojih dejanjih; še bolje: bodi sam to dejanje. Meni ni do tega, da bi nekoga par let po malem mlatil, da dojame, kje je meja. Raje enkrat in takrat efektivno. Tudi meni. Lepa izjava, pa ne vem čigava, je: "Absolut, katerega se da opisati, ni absolut." Ali bolj pokvečeno, a morda razumljivejše rečeno: "Brezmejnost, katero se da opisati, ni brezmejnost."

V bistvu je vsak primer podroben. Ko sva, na primer, z mojo drago prišla skupaj, je njena najboljša prijateljica popolnoma poblaznela in skušala razmerje uničiti. Najprej sem poiskušal biti razumljiv, pa poslušati, pa poiskušati spremeniti reči na bolje... več mesecev tako, pa je ženska vse uporabila proti meni in poiskušala vsako reč izrabiti. Do neke točke sem toleriral, potem pa sem ji povedal v obraz, kar sem ji mislil in obrnil situacijo proti njej sami. Malo sem se potrudil in vpletel tudi njene starše, tako da se je vse, kar je letelo name, obrnilo nanjo. Njeno dolgoletno razmerje je šlo po vodi, ločila se je... njena sestra je ne pogleda več... zoprna reč, kaj naj rečem, nisem užival v vsem tem, a če je treba, udarim in ko udarim, poiskušam biti efektiven. Na neki točki ne razmišljam več o strpnosti, o nastavljanju drugega lica in ljubezni do vseh ljudi... na neki točki se vse te lepo zveneče besede končajo.

Tudi jaz ne vem... konec koncev močnejši prevlada, kakorkoli že... precej primitivno, a takšen je ta svet. Pri ljudeh se izumi koncipirajo sprva za vojsko in kasneje se to v poceni verzijah preseli na trg. Sem tudi sam malo brskal po bibliji danes in našel (exodus 21) izjavo, da je treba ubiti tega, ki prekolne svojo mater ali očeta. Tovrstnih krutosti je tam nemalo, ne samo nanašujoč se na živali. Domnevam pa, da je človeštvo večidel isto, le lagati se je bolje naučilo... sedaj se govori o svobodi in pravicah, pa se po svetu vseeno dogajajo grozodejstva. Seveda manj tam, kjer se da kaj iztržiti in več tam, kjer ni (predvsem ekonomskega) interesa. O, f*ck, res neverjetno. Vola kamenjati... kako perverzno. Ne da je kamenjanje človeka kaj manj perverzno... verjetno so bile to za tiste čase nekakšne "igre brez meja" oz. družabne igre za množice :xx!:

A kdo določa pravilnost ? Ta, ki se na nje podlagi okorišča, ponavadi. Kot prvo zato, ker vidim ljudi kot najbolj moteča in škodljiva bitjeca na temu planetu. Vsi ostali razlogi bi bili sekundarnega pomena. Zanimiva zgodba... ja, nekaterim oz. mnogim duhovnikom bi bilo najljubše, če bi ljudje ne postavljali preveč inteligentnih vprašanj, na katera morajo potem odgovarjati z: "Samo bog to ve". Seveda se skoraj nihče ne vpraša, kako to, da oni vedo, kaj bog ve (in ostali ne). Verjetno bi tudi ti koga "z rogom", če bi bila celo življenje v zaporu. Vsaj razumljivo bi bilo, resda. Hm... čeprav se da verjetno najti tudi izjave, ki so ravno tej protislovje. Kot se v npr. stari zavezi najde neštevilo "božjih" ukazov, ki vodijo ljudi k ubijanju. Tako je pač to. "Svete" knjige so pisali ljudje, mnogi ljudje, eni bolj, drugi manj bistri.

Še bolj pravilno, kot reči, da to veš, bi bilo, da to si. To "védenje" je namreč neizgovorljivo.