xyz

Spevno pesem jutra slišijo le čuječa ušesa... v budnosti svoje prisotnosti.

Tudi zame si tako bolj cool. Mogoče bo tudi "ne vem" enkrat tako moderen kot "bog".

Ja... drži... skupni dogovori so človeštvu očitno potrebni, le kako bi, naprimer, sicer združil cele narode skupaj, da se, spet naprimer, združeno borijo proti drugače verujočim. Potem so tu mogočni umi posameznikov, ki so s svojo sposobnostjo izumljanja ter celo vizije prišli do novih ugotovitev, novih konceptov, novih besed in definicij. In vsi ostali so se tem novim idejam enostavno prepustili ali podredili; ideje so bile namreč močne in magične. Za mnoge so tovrstne lastnosti dovolj za potrditev resnice. In, vsakemu ni do tega, da bi razvil svojo lastno "religijo"... kopiranje izgleda enostavnejše. Žal pa je tako, da si človek, če popolnoma verjame v trdnost neke definicije, sam sebi postavi z le-to zid, katerega mu ni več potrebno preiti. Sprememba je onemogočena, presenečenje tudi, prav tako raziskovanje. Na srečo se življenja ne da pretentati.

Fizična zunanjost, fizična notranjost... kako naj bi se ta razlikovala od duha ? Duh je materija in materija duh. Jasnih meja tu vmes ni, le-te postavljamo mi, z mislimi. To je ena možna razlaga. V vsakem primeru je del sveta, ki nam je znan, le neznaten del celote, ki nam nikakor ni znana. Nerodno zna biti, če poskušamo to Neznano z nečim definirati kot npr., z besedo "Bog". Tovrstne definicije nas lahko pustijo v iluziji, da nekaj poznamo, da je nekaj znano. * Verjetno se tu kaže človeška ošabnost. Dosti bolj "cool" izpadem, če rečem: "To je Bog", kot če bi rekel: "Ne vem". * XYZ

Jasno. In ker ga potrebujemo, ga ustvarimo.

VOLJA. Kaj je to ? Kakšna bi bila tvoja definicija volje ? * Kaj meniš o svobodi volje ? Ima vsak posameznik svobodno voljo ? Je svoboda naravna lastnost volje, ali pa je to svobodo volje potrebno doseči ? * Ali pa morda svobodna volja sploh ne obstaja ? ... XYZ

Ja, to je hecen fenomen, ta potreba. Tudi sam sem je izkusil, skozi čas pa opazil, da se sprašujem o vprašanju in da je odgovor prav tako novo vprašanje ki mojega obstoja v sedanjosti ne oplemeniti. Svet je Svet, in vsak od nas je prav tako Svet za tovrstno spoznanje potrebujemo na začetku morda nekakšno berglo, torej, koncept o bogu, da se naučimo svetost sveta zaznavati in pa spoštovati... včasih se vprašam, koliko ljudi bi v določenih trenutkih ravnalo drugače, če bi ne mislili, da obstaja neka prisotnost nečesa, ki je prav tako zavestno o njih dejanjih... Lep pozdravček, XYZ

Človeček ni zmožen dojeti vesolja, človeček ni zmožen dojeti drugih in samega sebe, a glej !; človeček trdi, da je vzrok vsega obstoja Bog. Hm... le kako je človeček prišel do tega sklepa ? Posedovati tovrstno spoznanje zahteva veliko večjo sposobnost dojemanja kot to, ki je potrebno za spoznajo vesolja... uau, vzrok vesolja... in človeček je spoznal ? Torej, še enkrat, kako je človeček prišel do tovrstnega sklepa ? Nekdo je moral vse to ustvariti. No ja, nas sta ustvarila oči pa mami, ne res ? ZAKAJ TA ZAGRIZENA POTREBA PO IZVORU ? PRAV TAKO JE MOŽNO, DA ZAČETKA NIKOLI NI BILO... večnost je "konec koncev" le tako mogoča. * Lep pozdrav, XYZ