xyz

No ja, "oči in mami" seveda nista bila mišljena dobesedno. Gre za "duhovne" koncepte, katerih se človek pogosto oklepa, ker mu le-ti dajejo občutek varnosti. Občutek, da ve, za kaj se gre.

...tudi mene. * (k temi:) Posledično se vse povedano in zapisano sprejme kot polresnica, če že sploh. Na tej točki se človek znajde sam, brez očija in mamice v obliki svetih knjih, gurujev (oz. učiteljev), bogov in boga. V neznanem stoječ in čuječ. * Vsi ključi so odvrženi, ker ni vrat, katera bi bilo potrebno odkleniti. Zaklenjenost smo ustvarili sami, z dokončnostjo svojih opisov oz. opisov drugih. * XYZ

...resnica pa se zdi precej nestanovitna.

Ja, saj ravno to je tu najbolj kočljiv paradoks. V tem trenutku je sam obstoj ta, ki je najlepši. Si že slišala to izjavo: "Tako mi je lepo, da bi lahko kar umrla." ?

...ni samomor... ja, saj... prekinitev, tudi v primeru, da druge strani ni. Tudi sam ne razumem; sem pa bil parkrat blizu in lahko rečem le, da je bilo zelo lepo. Enostavno ni potrebe nadaljevati, pa ne zato, ker nekaj ne bi bilo v redu.

Morda postane zadeva z besedo "smisel" bolj jasna, če primerjamo le-to z besedo "izmisliti (si)". Kot prvo je koren obeh beseda "misel". Pomenljivo, mar ne ? Naslednji korak bi bila predpostavka, da je "smisel" vedno izmišljen.

Treba ? Le od kje ti ta ideja ? Preden se poglobiš v vulgarnost, raje pozorno preberi napisano.

Pomankanje izkušnje ali upravičevanje svojega vzdevka ?

Prav takšen. Trenutek popolnosti; odnehaj, ko je najlepše. ; ) Tudi jaz, tudi jaz... vsaj zaenkrat... morda pa tudi za "vedno"

Uau. Res super, hvala. No ja, da nekdo, ki se je pod vlak vrgel, tako da njegove okončine z bližnjih dreves bingljajo, le išče pozornost, je morda pretirano reči. Mislim, da so tovrstni bolj tisti, ki konstantno govorijo o samomoru in s tem svoje bližnje živcirajo. Sam sem imel v mislih bolj nekakšen spontan, ne v naprej planiran, z ljubeznijo in lepoto prežet samomor.... in še tako je samomor precej mračna beseda.... lepše bi bilo reči "prekinitev". Kakorkoli že, dobro ali slabo, to je ena možnost.

Prava inspiracija, bi rekel. * "Življenje je samo sebi smisel in nesmisel hkrati." * P.S. Pripisuješ sam življenju kakšen smisel ?

nice try, heheh... mislim pa, da tu ne gre za to, da nekdo ne bi vedel, zakaj bi živel, temveč za to, da nekdo ne ve, zakaj živi. Mala, prefinjena, temveč nikakor ne nepomembna razlika.

Celotna predpostavka je bila seveda zgolj in izključeno hipotetične nravi. Zatorej tam stoječa okrajšava "npr." V primeru prevoda šale v provokacijo se opravičujem za nejasnost namere same, torej, zdravilnosti smeha. Pa, konec koncev, saj nihče več ne gleda; je namreč že skorajda prepozno...

V tem primeru zbrane in posvojene misli velikih in malih mislecev...

hehe... izpade skoraj smešno, čeprav lahko človeka tovrstna (grozo)dejstva precej potrejo, če ne že zatrejo. Škoda, da se sama fantazija v vsej svoji preprostosti in kompleksnosti rado definira kot iluzija, med tem, ko se taista snov religiozno oz. "duhovno" preoblečena propagira kot (absolutna) resnica.

Res. "Ne vem" je tudi ena od resnic. Tale od Ježek-a je pa fajn... hvala.

Ja. Smo šli v naravo. Hvala za idejo.

Jaz bi k celotnemu mislopletilstvu še dodal: samomor je vedno tista bonus možnost.....

Verjetno ta preprostost ni dovolj atraktivna. Naš, recimo temu "notranji indigo otrok", si prepogosto želi čudežev. Kako so že rekli ? Kruha in iger ? Čudežev in bonbonov. Tu so velike vloge v igri... odrešitev človeštva, konec sveta, posmrtno uživanje večne lenobe, raznorazne reinkarnacije in inkarnacije, zlatobleščeča koža novopečenega božanstva... bajne bajke ! Le kdo se bi uprl tako pestri ponudbi ? * Lep pozdrav ! ____ XYZ

1. Ker sem se rodil. 2. Ker še nisem umrl. P.S. Zanimiva tema.

... in pri prevodu se marsikaj popači... čeprav je tovrstne izjave, za katerimi se prav jasen namen "skriva", težko takooo napačno prevesti in povrhu tega bi se bog kot šef lahko izkazal in dal sam bolj jasna navodila. Pri nekomu, ki je vseveden, je težko na tovrstno "površnost" gledati kot na naključno. Kot pravi sveto pismo, se vse zgodi po volji božji, zatorej tudi, logično sklepano, neumnost, zlo in uničenje. Sam bi ne imel problema pri sprejemanju brutalnih izjav svetopisemskih, če bi si sveto pismo kot takšno k srcu jemal. Bi pa ne vedel, čemu potem vse to svetohlinjenje, češ, moramo biti dobri in odpuščati, pa nastaviti drugo lice itd., če je vendar jasno, kakšna je narava tega sveta...

Ja, tudi sam sem mnenja, da se v svetem pismu križajo najrazličnejši pogledi na idejo o bogu. Potemtakem to niti ni tako slabo, človek ima namreč v določenem trenutku možnost izbire; -ali bom nastavil drugo lice -ali pa bom nanesel princip "zob za zob" XYZ Je sicer do neke mere verjetno res in konec koncev leži na (zdravem) človeku možnost (zdrave) odločitve, bi pa na tej točki vseeno opomnil, da so bili božji ukazi, kot jih poznamo iz stare zaveze, premnogokrat destruktive narave. V smislu "pojdi in pokolji!" oz. "ubij kriminalca!" V smislu "Smrt in kobilice nevernikom." ; )

Že, vendar bi bilo vseeno zanimivo vedeti, zakaj se stare zaveze ne bi sprejemalo v celoti... kako lahko določiš, kaj iz stare zaveze nima duhovne vrednosti ? P.S. Seveda celotna zadeva vodi tudi k vprašanju protislovja med staro in novo zavezo... P.P.S. @ Alan New: Že v redu. Saj ni tako škodljivo, če človek tu in tam igra šah z umetno inteligenco, npr.

° Izpod skalovja visokega bistrost potoka pričakuje svoje smrti raztaljenost. °

* @Mici 59; Morda bi moral vprašanje še enkrat, bolje formulirati: Po kakšnem kriteriju se določa duhovna vrednost nekega zapisa ? XYZ