xyz

Lahko bi to tudi tako rekel, hm... ampak brez negativnega pritona, prosim. Ravno ta vprašanja sem namreč že parim postavil in dobil nanje različne odgovore. Ker menim, da je vsak človek "zgodba" zase, bi pričakoval, da imaš ti posebne razloge za to, da del svetega pisma sprejemaš, del pa ne... nikakor pa ti ni treba na vprašanja odgovoriti.

Tudi zanimivo. Vsekakor hecno, da se bog pogosto definira kot vseprisoten obenem pa se ga nekje išče. V primeru vseprisotnosti bi bilo nemogoče ne doživljati, ne videti, ne izkusiti boga. Po mojem igra tu še vedno veliko vlogo "lov na čudeže".

Katere knjige torej ne nosijo božjega pečata ? Knjige Mojzesa ? In zakaj ne ? Lep pozdrav, XYZ

Hy, Mici59. Sprejemaš sveto pismo kot sveto v celoti, ali imaš za svete le posamezne, preferirane dele svetega pisma ? (...in dobro jutro vsem), XYZ

heh heh, dvorezna možnost torej.

Ne ateizem in ne teizem. Tako ne rečeš bogu "ne" in ne rečeš "da". V tej tišini se najde Takšnost... ...vsekakor preprosto (ponavadi se o bogu splača povprašati babico oz. dedka).

Odvezanost od boga = Odvezanost od samega koncepta "bog". Osvoboditev se nanaša prav tako na raznorazne koncepte, ki so jih ali drugi "za nas" sestavili ali pa smo jih sestavili sami. Recimo temu "duhovno klistiranje". Ko je drobovje uma dodobra prečiščeno, gleda opazovalec v svet skozi nepopačen um. Tu nekje pride na svojo vrsto beseda "takšnost". * Vaishnava = po domače in poenostavljeno "pripadnik Hare Krišna" * Sicer pa se tudi sam počutim precej blesavega, občasno. * Imej se fajn, XYZ

Budisti pravijo drugače. Oni obljubljajo namreč "izničenje". V tem oziru si večje nenavezanosti ne znam predstavljati. Prav tako so obljub polni tudi Vaishnave. Kamorkoli človek pogleda, -povsod so obljube in ponudbe. ; ) Povej, Mgd, prakticiraš tudi odvezanost od boga ? Mar ni to eden od pomembnih korakov do osvoboditve ? Pozdrav, XYZ

Za vadbo odvezanosti pa zadostuje tudi budizem...

* Na tej točki zgolj teoretično (kot povečinoma v tovrstni tematiki), a vseeno; iz izjave, da je "bog" "vse" lahko sklepamo, da se z denarjem tako ali tako služi bogu, KAKORKOLI se ga uporablja. Če kupim liziko, je ta lizika itak bog. Zatorej sem z denarjem, ki je bog, kupil liziko, ki je bog (moj bog, so res potrebne ta dvojna določanja ? : ) ). . .. ...

Hja... poenostavljeno bi d´jal, da je Resničnost značilnost Resnice...

iskrica

rumena čustva

* Ja, sama komunikacija je ta, ki različne opise resničnosti drugega z drugim sooči. Reakcije so različne, možnosti pestre. Filozofski pogovori, odprti za novo znanje, znajo doprinesti k bogatejšim in bolj skupnim opisom resničnosti (ali vsaj popestriti domišljijo); med tem, ko spori pri tovrstnih aktivnostih niso neobstoječi na področju različnih religioznosti (in podobnega). Najrahlejši pridih iluzije zna kaj hitro zavesti izkuševalca (in opisovalca) resničnosti, tako da le-ta zlahka meni, da je resničnost, opisana iz ust njegovih (oz. npr. iz ust učitelja), tista prava in edina, za vse veljavna resničnost. In celo takrat ni prepozno. A le, če je komunikacija pomembnejša od samozvane resnice. * XYZ

O, poglej ga; vase zviti krokodil ! Kdo bo čedil njegove luske, eno za drugo z zobno ščetko ?

: Vse najboljše boljše boljše boljše vse najboljše za rojstni dan. Za rojstni dan vse najboljše boljše boljše boljše boljše boljše boljše vse ! (Copyright XYZ !) .

"emo" (kot npr. "ti si pa precej EMO danes, a?")

meglijo mi misli preteklosti zgodbe že preperele

na smučarski postaji

* To je ta žalost, s katere položaja izgleda moja sreča tako velika ! Srce otovorjenega konja žive krvi polno, njega naprezanje. ** __________ oI Oi °Y

no, saj je njihov opis resničnosti tudi precej slikovit, ponavadi. če sledimo vlaknu tukajšnje tematike, se lahko o tovrstni slikovitosti sami prepričamo. od ustvarjanja bogov do stvarstva bogov in naokoli. opisi so bajni, polni fantazije. ta fantazija je po svoje tudi neka lastnost energije... ne nujno napačna, če se jo da uporabiti... drugo pa je če nekdo misli, da ta energija njega uporablja/usmerja. potem je to v tem primeru fantazija... ne pa nujno vedno ? Fantazija je namreč ne-boleč delec obstoja, vsaj pogosto, zatorej ne vedno moteč.

Ego kot nek nezaželjen faktor se pogosto pojavi, v miselnosti modernega "duhovnega" toka. Sam ego pa je, kakorkoli že prevedeš, neodstranljiv faktor v obstoju osebnosti. Že sami "kemični" procesi, ki se odvijajo v človeka telesu so del neke sile, ki s svojo Prisotnostjo vpliva na mnoga, različna telesa... misli brez telesa odvisne v življenju človeka prav tako ni za najti. Le-ta (misel) se s telesom samim manifestira (nekateri bi celo rekli, da je telo od misli ustvarjeno ; ) ). Kakorkoli torej "ego" definiramo, četudi kot najčistejši pojem Jaz-a (spet, nekateri bi rekli "duša), je ta ego prisoten. Zanikovanje in upiranje je tu nemočno. Ego je torej po pojmovanjih samoprisoten ob enotnosti obstoja. ______________ #*$

: ) Zunaj stoka noč in njena zmrznjena preznojenost... nepregledna in morasta.

hehehe... ta je dobra, ja... sveti jaz, večno obstoječi, mimo nas

Ja, ampak krog, ki ga vidiva, ni isto viden. Razdalja je druga, čas tudi, čutila zaznajo barve in svetlobo drugače in tako n. ... In to so dejavniki, ki znajo nihati glede na okoliščine (spreminjajoče se resničnosti). Konec koncev bo papir skupaj s krogom nekoč sprhnel, glede na to, kako hitro bo to, pa se odgovori razlikujejo, glede na različna videnja časa. Ali pa je "skupna resničnost" pogojena (tudi) s posamezničmi resničnostmi. Vsekakor je opisovanje resnično le za opisovalca (pa še ta v kratkem zamiku, po možnosti). ***