xyz

Saj nam ne vedno. Redki so direktorji, katerim vedno vse uspe. Imaš, npr., tudi zelozelo neuspešne direktorje. So pa vsaj direktorji. Direktorji direktorji.

Prikimam. Res ni nujno prikrajšati se za tisto malo svobode, ki je sploh možna. Zdaj pa perjanico na glavo, na avtobus in splezati na prešernov spomenik !

Ne, nikakor ne daleč. Ti SI resnica, heh. Sicer pa, kar se te teme tiče, bi jaz na splošno komentiral: "nice try". Mogoče se bo pa še kdo drug zagrel za "našo veliko srečo" in si s tem odprl račun na božji banki ? Vsakemu svoje.

Hecno je to, da se tema imenuje "astral v praksi". Torej, nekaj o astralu v praksi ? Jaz sam poznam, kot rečeno, dve možnosti "vstopa" v zavestno sanjanje; en je spontan vstop, drugi pa nameravan. O prvem ni kaj dosti povedati. Kako nameravati zavestno sanjanje ? Začel sem s tem, da sem nameraval, da se sredi sanj zavem, da sanjam. Nadaljeval s tem, da sem takoj ob vstopu v spanec obenem "vstopil" v zavestno sanjanje. Ena tehnika, ki mi je tu pogosto pomagala, je bila lovljenje občutka, da se s telesom zibam sem ter tja, kot na viseči mreži. Dejansko je bilo telo nepremično, gibanje se je dogajalo v predstavi, in le-ta je povzročila občutek gibanja. Tako sem se odzibal v sanje... nina/nana in lahko noč.

Večerja: Ostanki od kosila in jabolko za predjed.

Hehe, zelo dobro napisano, pa še zabavno za povrh.

Hy, Scorpion25 ! Razlag je verjetno še preveč, vprašanje je, če katera od njih odgovarja resnici oz. če nekakšna (raz)umu dojemljiva resnica sploh obstaja... dejstvo je, da se to, kar si opisal/vprašal, dogaja in meni osebno je popolnoma vseeno, zakaj in kako; zadostuje mi sama izkušnja. Sorry, če se ti zdi, da ostajaš praznih rok in lep pozdrav.

Že, četudi bi bilo to res, še vedno ne nudi razlage za to, da nekateri v sanjah vidijo nekaj, kar se ZA TEM (torej v "prihodnosti") zgodi. Nekateri pravijo, da so vse stvari vnaprej določene in zatorej nekaterim dostopne, kar sam k sreči ne verjamem. Sicer pa: mar ni vsak svoje sreče kovač ? : ))

* Kar se razlage sanj tiče... bilo bi lepo, če bi bil vsakdo sposoben, si svoje sanje sam razložiti, ker pa temu ni tako, je prelepo, da obstajajo ljudje, ki to za druge počno. No, morda ne vedno lepo, ampak naj pustim zablodele primereprimiru. Ker sam ne vem točno, kaj sanjski svet zares je in obenem ne vem, kaj nesanjski svet (če tak sploh obstaja) res je, si svojih sanj niti ne skušam preveč in prepogosto razlagati. Rekel bi; poštni predal je poštni predal, konj je konj (ihaha) in bob je bob. Sicer si včasih razlagam nekatere dogodke, ki se pripetijo v t.i. budnem stanju, kot simbolične, in skušam dojeti njih globino, a za to nimam vedno zadosti energije oz. je temu ne namenim... Najverjetneje pa ima že veliko ljudi izkušnje z specifičnimi stanji, najsibo to bolezen, post, meditacija ali hospitalizacija, v katerih so svet okoli sebe dojemali predvsem simbolično... kot je že nekdo, katerega so ljudje skozi čas definirali kot zelo brihtnega, dejal: "Kot zgoraj, tako spodaj." Morda bi bilo primerneje: "Kot Notri, tako zunaj." * Lepe sanje želim, četudi grde, XYZ *

* Sedaj ne vem, ali govoriš v 3. osebi, ali direktno mene sprašuješ... vseeno. Kot prvo bi lahko rekel, da občasno občutim usmiljenje do samega sebe, ker sploh obstajam. Že sam obstoj me definira, v mojem primeru me definira kot človeka. Sama človeška oblika pa pomeni, kot tudi vsaka druga, omejitev. Samo hrepenenje po svobodi ima torej tu nekje svojo jasno začrtano mejo. * Po drugi strani pa bi spet lahko rekel; ubogi jaz -mora namreč umreti. * Kot že rečeno, menim, da ga ni človeka, ki se tu in tam ne bi smilil samemu sebi. Sam sem naštel 2 bolj groba primera, povečinoma pa se gre za podrobnosti... saj veš, kmalu bo spet služba, npr., hehe. Seveda v samopomilovanju ne vidim nujno nekaj slabega, če se dogaja v nekakšnih zdravih mejah. *

... Tako nekako, ja. Dejansko je ta korak zavestnega spreminjanja sanj nekako pomemben. Tu nisi le pasiven, temveč aktiven, čeprav v obeh primerih buden "sanjalec". Ravno tako se lahko ta dva principa aplicirata na "budno" stanje, na "materialni" svet. Ne vsak je sposoben, kot sam praviš, kreativno uporabiti lastno voljo v svetu. Lep pozdrav, XYZ

No... v vsakem primeru hvala.

No, to z opazovanjem telesa mi je sicer znano, znane so mi pa tudi sposobnosti uma in vizualizacije, natančneje rečeno, sposobnost rekonstrukcije. Nekdo, ki dobro pozna svojo sobo in nje izgled in je izurjen v vizualizaciji, bo v sanjah videl vse ravno tako, kot je v "resničnosti". Možnost samoprevare je tu torej precej visoka, še posebej, če ima človek specifična nagnjenja... in bi rad nekaj na tak in tak način videl in dojel.

Pozdrav vsem prisotnim ! Mene zanima, zakaj se tu skuša ločiti lucidno sanjanje od astralne projekcije ? Sicer mi je jasno, da se naj bi, vsaj teoretično, stvar ločila po tem, da gre v enem primeru oseba iz telesa, pri drugem pa ne, a vseeno; 1. od kod ideja, da gre nekdo "ven iz telesa" ? 2. če pa že stvar tako definiramo, potemtakem gre človek v vsakem premeru iz telesa, tudi pri jasnovidnosti, tudi pri lucidnih sanjah. * Edino, kar jaz sam ločim, je: -namerno zavestno sanjanje in -spontano taisto * No ja, toliko za sedaj... Ciao *

Nekdo je napisal, da obstajajo tudi ljudje, ki so si precej zaresno poiskušali vzeti življenje, pa jim nekako ni "uspelo"; za tem so uvideli, da bi še kako radi živeli. Bo najverjetneje že res. Tudi to, da je lahko vzrok samomoru samopomilovanje, najverjetneje drži, v nekaterih (veliko?) primerih. Seveda pa se za samopomilovanjem "skrivajo" tudi drugi motivi oz. razlogi, kateri so samo smiljenje samemu sebi povzročili. Na kar sem skušal obrniti pozornost, je to, da tega morda ni modro posploševati. Obstaja namreč veliko ljudi, kateri so namerno končali svoje življenje in s katerimi ni pred tem nihče govoril, da bi lahko videl, v kakšnem stanju duha so se v tem predobdobju nahajali. Ravno ti ljudje, ki se najverjetneje NE smilijo samemu sebi, tudi ne gredo k nekomu, pri kateremu bi tožili o njihovi stiski. Drugo vprašanje je, če bi ti ljudje, ki so od nekoga dobili podporo v njihovi stiski, SPLOH izvršili samomor; tudi če pomoči ne bi dobili... tega se seveda ne da preveriti. Morda so le potrebovali nekoga, pri katerem se lahko izjokajo. Konec koncev; KDO od nas se ne smili samemu sebi, tu in tam ?

Ja, se strinjam. Vse to priučeno znanje je bolj ovira kot pa kaj drugega. Povrhu pa še, kot praviš, naredi človeka nadutega... ...kot npr. "olala, jaz sem pa takoooo duhoven, mejduš! Ljudje so res ubožci, ne vedo kam s svojim življenjem..." ...itd. Hvala za zanimive besede. P.S. Napisano sem našel "v sebi". Čeprav bi moralo po svoji lastni definiciji biti tudi to le delna resnica, če sploh... hja... * Lep pozdrav

Ja, te posledice so kot nujno zlo našega prisostvovanja v človeški združbi...

Saj sem res en dan prej tiramisu jedel, takšnega, z jagodnim sirupom in sadjem... mmmm! Pa alkohola ni bilo čutiti, verjetno ga je že kuhar izsrkal. Misliš, da je tiramisu vsega kriv ?

C, c, c. Prav ničesar. Tovrstne izkušnje so mogoče tudi s preprostostjo zavesti, verjameš ali ne. Vse, kar sem potreboval, je bil lep sprehod v gozdu, s soncem obsijanem. Prečudovita, gosta drevesa, živozelene barve... Suho listje, v zrak leteče; v vrtečem se vetru je bilo neštetim metuljem podobno. Ja, kot je bilo že omenjeno, male "stvari", ki osrečijo, so "zlata" vredne. *

... To gre seveda z roko v roki z miselnostjo, da so živeči zmagovalci, mrtvi pa poraženci. Da ne omenjam tisočletnih (očitno zelo uspešnih) poiskusov religij, da bi vzbudile krivdo tistim, katerim se zdi, da lahko svobodno odločajo o končanju samega sebe. Tovrstno pranje možganov in pranje duha je šlo skozi čas tako daleč, da se ljudje niti ne zavedajo, da skozi njih govore že davno zgnili duhovniki, katerih edini cilj je in je bil, imeti življenja ljudi na vrvici. Mrvi so jim seveda nekoristni. Metati vse samomorilce v skupni koš izpade tu precej klišejsko in nevedno. Kot prvo bi moral človek poznati vse samomorilce, da bi si lahko upal trditi kaj takega. Kot drugo pa ostanejo motivi za neko dejanje nam večinoma, če ne povsem prikriti. Morda res obstajajo tovrstni samomorilci, katere opisuješ, kar pa še ne opravičuje posploševanja. * Šele ko se zaveš, da sam odločaš o svojem življenju in smrti, so tvoje odločitve odločitve brez strahu in zatorej zares tvoje. Šele takrat si lahko dovoliš da umreš še za časa svojega življenja, na vse mogoče načine, od spremembe osebnosti in okolja do notranje spremembe. * XYZ

Ah, tako je to. Sem mislil, da je bil Haruki kakšen samuraj iz srednjega veka ki je napisal eno od neštetih knjig o duhovnosti ubijanja Kaj hočem, moja neumnost je brezmejna... No, kot maratonec verjetno že ve, o čem govori. *

* Ne ti posiljuješ z "informacijo", temveč drugi z njo tebe posiljujejo oz. skozi tebe ostale posiljujejo ali vsaj skušajo. Vzemi najboljše iz nauka, meditiraj, doseži kar imaš za doseči. Ne verjamem, da ta nauk izkoriščaš za sebične namene. Verjetno si želiš ljudem pomagati. Vedi pa, da je dosti ljudi, ki pomoči nočejo, še več, ki je ne potrebujejo in tu so tudi ljudje, ki lahko pomagajo tebi, pa ne z "zavestjo Krišne". To, da se "v tej trenutni dobi mimo pravilnega izgovarjanja Svetih Imen Boga, kot je to razodel sam Bog, do Boga in s tem do svoje najvišje sreče ne da pridt", je milo rečeno iluzija. Nam je postalo seveda že ničkolikokrat jasno, da nam ti to skušaš povedati, tebi pa očitno ni jasno to, kar mi tebi poiskušamo povedati, vsak s svojimi besedami, vsak s svojo lastno izkušnjo. * Lep dan želim, XYZ *

Ja, dober primer. : )) * Sicer pa - politično blefiranje. V dolgem roku bi sankcije škodovale le Srbiji sami. Ostale države bodo brez Srbije že preživele. Resnične težave povzroča sovraštvo in rasna nestrpnost... kako bi rekli... konkurenca med plemeni. Le še ena potrditev, da je človek (le) žival. Pa še to: mladi pač potrebujejo boksarsko vrečo.

Hja, kot sem rekel; namen te teme (naša velika sreča) je jasen: MISIONIRANJE. Mgd, lepo je, da se duhovno izobražuješ, lepo je da delaš na sebi. Bi bilo pa tudi smotrno uvideti, da pot, katero ubiraš, ni za vsakega. Je le ena od možnosti, ena možnih izkušenj, katero pa ti skušaš posplošiti. To pa delaš zato, ker slepo verjameš napisanemu in povedanemu. Jasno, da hočejo učitelji nekega določenega nauka ponavadi to, da ljudje ta nauk sprejmejo kot edino možno resnico. To jim daje moč in avtoriteto. To jim daje čast in slavo. To jim daje vse to, kar skušajo tebi odvzeti. Le da boš ti, če se boš prebil skozi njih pajkove mreže, dejansko duhovno "napredoval", oni pa ne. * Brez zamere in lep pozdrav, XYZ

Bo že res. Stvar zavedanja. * (Po eni strani se ni dobro obešati na nenatančnost izražanja, po drugi strani je ravno ta nenatančnost sredstvo za (tudi nenamerno) podebiljanje drugih.)